V nadaljevanju preberite:

Seveda v stiski kar najbolj potrebujemo obljube, ki jih daje sveti gral. Stiska naše družbe, zaradi katere tako rade volje sprejemamo cepilno tehnologijo, ni zgolj materialna in se ne nanaša le na zdravje in bolezen, temveč gre tudi za duhovno lakoto ter emocionalno in duševno pohabo. Gre za nič manj kot eksistencialno stisko, zaradi katere je bilo sploh mogoče, da smo se razdelili na sovražna tabora in da tako razklani pričakujemo nova sredstva človeške biotehnologije, pri čemer je tehnologija mRNA le eno izmed njih. Ameriški filozof Michael Walzer to eksistencialno stisko diagnosticira, ko zapiše: »V enaki meri, kot smo izgubljali zaupanje v zdravljenje naše duše, je naraščala naša vera – če to ni že prava obsesija – v ozdravljivost našega telesa.«

Toda to, kar obljubljajo sredstva človeške biotehnologije, je veliko več kot »ozdravljivost telesa«, »konec pandemije« ali boljša priprava na naslednjo »zdravstveno krizo«. Človeku, ki je večinoma izgubil metafizične cilje in vrednote, ta sredstva obljubljajo neskončno izboljšanje njegovega zemeljskega življenja.