V nadaljevanju preberite:

Jerneja Terčon je profesorica defektologije, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ki dela v razvojni ambulanti s centrom za zgodnjo obravnavo ZD Domžale. Je mama treh otrok, najstarejši je nevrorazličen. In nevrorazlična je tudi sama. Nevrorazlični otroci in odrasli že dolgo živijo med nami. Med njimi so tudi takšni, za katere se vsakih nekaj let spremenijo poimenovanja, otroci in odrasli z MAS (spektroavtistično motnjo) ali otroci z avtizmom. Počasi v javno besedno rabo tudi zanje prihaja izraz nevrorazličnost.

Za avtizem (2. april je svetovni dan zavedanja o avtizmu) je na osnovni ravni značilna triada primanjkljajev – težave s socialno komunikacijo, socialno interakcijo in pri fleksibilnosti mišljenja. Nevrotipični svet te otroke neredko doživlja kot poredne in nevzgojene, ko odrastejo, pa jih imajo za nenavadne. Ker so takšni tudi v vedenju, nenavadni torej, so pogosto odrinjeni na rob. Kako lahko prilagodimo okolje, da bo primernejše ljudem z avtizmom?

Jerneja Terčon je leta 2018 doktorirala s tezo Odkrivanje in celostna specialno pedagoška diagnostična ocena petletnih otrok z razvojno motnjo koordinacije.