![Znanstveni sodelavec na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja o enem od kulturnih društev nemško govoreče skupnosti: ustanovili ga na datum, ko je Hitler zasedel Celje, kar je provokacija.
FOTO: Črt Piksi/Delo](https://www.delo.si/media/images/20230713/1481951.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija zahtevah Dunaja slabo parira, nima državniškega pristopa. Raziskovalec Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja analizira »ostanke ostankov« Nemcev pri nas, maloštevilno etnično skupino prebivalstva, ki niti zdaleč ni manjšina.
»Nemško govoreči, ki so aktivni v društvih, v družinah ne uporabljajo nemščine kot maternega jezika. To je problem, ker ni prenosa etnične vitalnosti.«
»Po vojni ni bilo kaj dosti drugačanega razmišljanja kot izganjanje nemško govorečih. Gledano z današnjimi očmi se zdi grozno, takrat je bil ukrep, ki so ga izvajali tudi evropski zavezniki.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se