
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Slovenija zahtevah Dunaja slabo parira, nima državniškega pristopa. Raziskovalec Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja analizira »ostanke ostankov« Nemcev pri nas, maloštevilno etnično skupino prebivalstva, ki niti zdaleč ni manjšina.
»Nemško govoreči, ki so aktivni v društvih, v družinah ne uporabljajo nemščine kot maternega jezika. To je problem, ker ni prenosa etnične vitalnosti.«
»Po vojni ni bilo kaj dosti drugačanega razmišljanja kot izganjanje nemško govorečih. Gledano z današnjimi očmi se zdi grozno, takrat je bil ukrep, ki so ga izvajali tudi evropski zavezniki.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se