V nadaljevanju preberite:

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je povzročil močno polarizirane, pogosto kar nestrpne odzive. Nasprotniki zakona poudarjajo spoštovanje načela svetosti življenja, neskladje s poslanstvom zdravniškega poklica ter s Hipokratovo prisego. Zagovorniki zakona se opirajo na avtonomijo posameznika, ki naj ima neodtujljivo pravico, da odloči tudi o tem, kdaj in kako želi umreti. Zdravnike, ki temu nasprotujejo, predstavljajo kot paternalistične mučitelje hudo bolnih, trpečih bolnikov, sklicevanje na Hipokrata pa kot okostenelo opiranje na načela, ki jih je današnji čas že presegel. Nizki udarci padajo z obeh strani.  Ali tak zakon potrebujemo, ali ga potrebujemo zdaj, ali je v sedanji obliki sprejemljiv?