
Neomejen dostop | že od 14,99€
Na svetovnem diplomatskem prizorišču se odvija spopad bizarnih dimenzij. Na eni strani manj kot trimilijonska Litva, na drugi strani Kitajska s poldrugo milijardo ljudi. Kriza med državama se stopnjuje. V Vilniusu ni več kitajskega veleposlanika in v Pekingu ne litovskega ambasadorja.
Letos so se odnosi med baltsko državo in Kitajsko ohladili zaradi najobčutljivejših vprašanj: Xinjianga, Hongkonga, sodelovanja glede infrastrukture in omrežja 5G. Ko je Litva sredi poletja dovolila Tajvanu, da v njeni prestolnici odpre svoj urad, de facto diplomatsko predstavništvo, pa so meddržavni odnosi dosegli ledišče. Nazadnje so napetosti, povezane z otoškim statusom, dobile državni pečat: kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek znižalo raven diplomatskih relacij za eno stopnjo nižje od veleposlaniške, na nivo odpravnika posla.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji