V kolumni preberite:

Dilemo, ali lahko države sodelujejo pri podnebni politiki, če se spopadajo glede vsega drugega, ponazarja diplomacija praznega stola. Na dveh vélikih mednarodnih dogodkih, vrhu G20, skupine dvajsetih največjih gospodarstev na svetu, in Cop26, konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, ni bilo Kitajske. Manjkala je na srečanju v Rimu, kjer so svetovni voditelji govorili o gospodarskih in geopolitičnih napetostih, in manjkala je v Glasgowu, kjer so šefi držav in vlad razpravljali o podnebju. Protagonistka, ki je odgovorna za 28 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, več od Evrope in Amerike skupaj, se je odločila za distanciranje.

Odsotnost Xi Jinpinga ne kaže samo nestrpnosti do Zahoda, svet brez azijske sile praktično nima možnosti za dosego globalnih podnebnih ciljev. Emisije ogljikovega dioksida na Kitajskem naj bi dosegle vrh do leta 2030, podnebno nevtralna ne želi postati še trideset let zatem. Glede podnebnih sprememb noče odgovarjati nikomur,