Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Magija, imenovana umetnost

Kreativnost ni vedno racionalna in jo težko razložimo. Večina kreativnih ljudi vam bo povedala, da se jim ideje utrnejo na dolgih sprehodih, in ko so sami.
Misli in čustva, ki prevzamejo človeka, kadar je sam, so ravno tako pomembni kot tisti, ki nas obhajajo, kadar smo z drugimi ljudmi. FOTO: Jure Eržen
Misli in čustva, ki prevzamejo človeka, kadar je sam, so ravno tako pomembni kot tisti, ki nas obhajajo, kadar smo z drugimi ljudmi. FOTO: Jure Eržen
30. 3. 2024 | 06:00
30. 3. 2024 | 15:35
31:29

V nadaljevanju preberite:

Ko sem delala intervjuje z različnimi pisatelji, sem jih vedno spraševala tudi o tem, kaj jih inspirira. Kaj je zanje navdih. Norveški avtor kriminalk Jo Nesbø mi je pripovedoval, da kadar piše najbolj grozljive prizore, se vedno vrne v otroštvo, v občutek strahu, ki ga je obšel, ko se je po temnih stopnicah spuščal v klet, ko so ga starši poslali po krompir. »V teh nekaj minutah, ki sem jih preživel v vlažnem in mračnem prostoru, sem fizično občutil strah na telesu in strah tega prestrašenega otroka je bil inspiracija za marsikateri grozljivi prizor v mojih knjigah.«

Škotska pisateljica Janice Galloway mi je prav tako govorila, da se je, ko je pisala zgodbo o prestrašenem otroku, vrnila v otroštvo in je, ko je pisala, veliko časa sedela pod mizo: »Tam sem namreč preživela velik del otroštva. V moji družini je bilo zelo veliko nasilja. Pod mizo pa je bilo varno. In vse te fizične stvari, ki sem jih podoživela, so mi pomagale ustvariti pripoved o prestrašenem dečku.«

Na začetku knjige Otroške stvari Lojze Kovačič napiše: »Nikoli nismo zlezli iz otroških stvari, samo ves čas smo jim dajali druga imena.« Glede otroštva je v pogovoru za Sobotno prilogo Vesni Milek povedal še eno zanimivo stvar: »Stari umirajo mladi zato, ker se bolj spominjajo tistega, kar je bilo pred sedemdesetimi leti, kot istega, kar je bilo včeraj. Otroštvo nam je vsem skupaj podeljeno doživetje. Edino, kar imamo ljudje skupnega, je otroštvo. Tu se prepoznamo vsi. V kasnejših letih tega ni več. V otroštvu živiš dobesedno življenje duha, življenje telesa, življenje srca, duše … in vsaka od teh sfer ima svoje zakone.« Ampak, kot pravi Kovačič, takrat še niso odtujene med sabo. »Nedolžnost in krivda živita skupaj. Kot sta včasih živela skupaj koza in volk. To je paradiž. In to je ta nedolžnost. Zato je treba otroštvo ohraniti, kolikor se da dolgo.«

Ameriški pesnik Whitman se je iz otroštva spominjal skorajda metafizičnih izkušenj, ki jih je doživel v naravi, in občutkov globokega razmišljanja o sebi, ki so kasneje inspirirali njegovo poezijo.

Kot pravijo filozofi, je otrok oče človeka.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine