V nadaljevanju preberite:

Združene države Amerike, ki so nastale na temelju evropske ideje svobode, so pogosto strelovod upanj in pričakovanj, in če se ta ne uresničijo, tudi razočaranja in prezira. »Sijoče mesto na hribu« vzbuja enako nasprotujoča si čustva kot nogometne tekme, pri tem pa je resnica o zmagi republikanca Donalda Trumpa nad demokratko Kamalo Harris preprosta: predsednik Joe Biden in njegova podpredsednica sta razočarala državljane, zato sta prek volilnih skrinjic zgrmela na tla. To je definicija demokracije, s tem pa je tudi konec ameriške preprostosti.

Tako v politiki kot v športu strastno navijamo za naše in žolčno napadamo njihove, a odnos med njima ni ljubezenska zgodba, o kateri govorijo sociologi. Zaradi nogometa so že izbruhnile vojne, nemirov je preveč, da bi jih lahko našteli. Če politiko vidimo kot šport, smo obsojeni na nerazumevanje enega in drugega. Namesto tega moramo spregledati, da je bil najpomembnejši razlog za poraz demokratov poleg neprepričljivosti predsedniške kandidatke Kamale Harris sporna gospodarska in socialna politika njene in Bidnove administracije. Povprečna ameriška družina je zaradi dvajset-, tridesetodstotne draginje v času demokratske vladavine izgubila tisoče dolarjev na leto, pod Trumpom jih je tisoče pridobila. Še posebej je tedaj pridobival delavski razred in s tem zmanjševal neenakost v ameriški družbi.