Trump 2.0.

Ponovno zmago Donalda Trumpa na torkovih volitvah mora šele potrditi kongres, republikanski predsedniški kandidat pa že piše novo poglavje ameriške zgodovine. Če bo šlo vse po projekcijah, bo 45. predsednik ZDA po Groverju Clevelandu s konca 19. stoletja šele drugi s ponovnim mandatom po preskoku vmesnega. Morda še bolj zahtevno bo moral veliki outsider ameriške politike dokazati, da ni ne fašist ne diktator, kot so mu očitali politični nasprotniki.

Kljub temu da je bil sam sodno preganjan z vseh mogočih demokratskih strani ter bil žrtev dveh poskusov atentata, se polovica Američanov boji, da bo zlomil demokracijo in državo. Oseminsedemdesetletni politik bo moral napeti vse sile za spravo in dokazovanje, »da lahko skupaj naredimo Ameriko spet veliko«.

Skupno vračanje ameriških sanj je nujno, saj je najpomembnejša lekcija volitev, da denar ne raste na drevesu. Poražena demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris je skupaj s predsednikom Joejem Bidnom upala na spremembe ameriške družbe s pomočjo stotin milijard dolarjev za višje socialne podpore, subvencioniranje proizvodnje in vsiljevanje še nezadostnih obnovljivih energij. Američanom sta prinesla predvsem veliko draginjo.

Novi keynesijanci bi morali vedeti, da je znameniti ekonomist John Maynard Keynes veliko zadolževanje predvideval le v težkih gospodarskih časih, ne pa tudi za inženirstvo družbe. Tisti trenutek, ko se Kamala Harris na televizijski mreži ABC ni mogla spomniti ničesar, kar bi v svojem mandatu delala drugače od Bidna, je bila njena politična usoda zapečatena. Celo pravica do splava, ki jo hočejo nekateri konservativci preveč omejiti za okus neštetih Američank, ji ni mogla pomagati do zmage.

V svojem prvem mandatu se je zadolževal tudi republikanec Donald Trump in se bo najverjetneje tudi v drugem. Nacionalistična reaganomika, imenovana trumponomika, pa je inflacijo držala pri tleh z agresivno stavo na ameriško energetsko neodvisnost in jo bo poskušala še bolj. Trump v enem letu napoveduje zmanjšanje ameriških cen energije za polovico ter še nižje podjetniške in druge davke ter kazenske carine za vračanje proizvodnje domov. »Uspeh nas bo združil!« je zagotovil stari in novi predsednik ZDA. O fantastični prihodnosti govori njegov privrženec Elon Musk, ki je zgradil že veliko – ima prav tudi zdaj?

Nedvomno bo tudi Trump spet stopil na mine, potem ko mu je zmagoslavje ob koncu prvega bivanja v Beli hiši preprečil kitajski izvoz pandemije covida-19. Videz šibkosti velesile Zahoda, zaradi katere je v času Bidnove administracije ruski despot Vladimir Putin napadel Ukrajino ter proiranski Hamas Izrael z vsemi posledicami za Gazo in Bližnji vzhod, pa vendarle ne more prinesti nič dobrega. Demokratične sile sveta potrebujejo moč, po možnosti dobrohotno, kot je bil pax americana velik del svoje zgodovine. Amerika ima zdaj preveč svojih poražencev kitajske zlorabe globalizacije, da bi lahko bila velikodušna po starem, skupaj s partnerji pa lahko najde novo moč in velikodušnost. Ali bolje: mora jo najti. Sovražniki Zahoda, sovražniki demokracije so v zadnjih letih pridobili preveč svoje moči, da bi lahko sile dobrega počivale na lovorikah.

Ponovnega Trumpovega vzpona se bojijo tudi nekatere evropske države z Nemčijo vred, a bi morala osrednja evropska gospodarska sila zdaj že vedeti, da si je večino težav nakopala sama. Svoj razvoj je utemeljila na preozkih ter celo napačnih temeljih in le s tem zavedanjem se bo lahko Evropa uprla nevarnemu antiamerikanizmu. Sodelovanje s tradicionalno partnerico v uspehu je tudi zanjo nujno za preživetje ter še posebej za njene male države.