V nadaljevanju preberite:

Ko sem v torek pisala to besedilo, je eno od »oken« na zaslonu mojega računalnika čakalo na razglasitev dobitnika Nobelove nagrade za fiziko. Na moji pisalni mizi sta bili odprti dve knjigi. Človeška zgodovina čustev Richarda Firth-Godbehereja in Pogum biti sam Wei Jingshenga.

»Kako so naša čustva zgradila svet, kakršnega poznamo,« je podnaslov prve knjige. »Pisma iz zapora in drugi spisi« piše pod naslovom druge. Zakaj ti dve knjigi? Zato, ker ob 75. obletnici ustanovitve LR Kitajske, ki so jo proslavili dober mesec dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, razmišljam o tej točki, v kateri se stikata avtokracija, utemeljena na ideologiji, in demokracija, ki se opira na svobodne medije. In ob tem se mi vse bolj zdi, da je to točka poistovetenja, ne pa točka razhajanja. Kajti tako kot Kitajci sprejemajo dejstvo, da nimajo pravice do svobodnih volitev, ker jim je ena in edina partija zgradila čustveno vizijo svetle prihodnosti, bodo tudi Američane pri njihovi (svobodni) izbiri vodila predvsem čustva, ki jih pravkar – vsak s svojimi miti – gradita Kamala Harris in Donald Trump.