
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Življenje je lepo samo toliko časa, dokler se lahko dogaja. In kako dodajati nove strani v knjigo doživetij?
Odločila sem se, da bom, namesto vsega, kar sem načrtovala za ta večer, raje na ves glas poslušala glasbo. Zamislila sem si, kako bi bila videti televizijska poročila, če bi jih napovedovalci prepevali, v kakšnem ritmu bi se začel dnevni pregled dogajanj v državi in v kakšni intonaciji bi se govorilo o novicah iz sveta.
Ko se je melodija razvijala od prve do pete glavne sekcije, sem na kindlu odprla knjigo, ki se mi je zazdela bolj primerna za ta trenutek globalne tesnobe: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji