V nadaljevanju preberite:

Ključni del, pa tudi ovira razvoja Afrike je brezdvomno potreba po izboljšanju zmogljivosti visokošolskega izobraževanja in raziskav po vsej celini. Evropska akademska skupnost ima tu edinstveno priložnost – in odgovornost – spodbujati te razvojne procese. Vendar tu ne gre le za pomoč afriškim državam. S pomočjo pri gradnji afriškega visokošolskega in raziskovalnega prostora se bomo soočali tudi s perečimi globalnimi izzivi, kot so migracije, naraščajoči razkorak med globalnim severom in jugom ter nujni boj proti podnebnim spremembam.

V zadnjih letih so številne afriške države dosegle izboljšave v osnovnem izobraževanju. Večina otrok zdaj prejme vsaj nekaj osnovnošolske izobrazbe, čeprav so te številke še vedno pod svetovnim povprečjem. Razkorak pa se znatno poveča na višjih ravneh izobraževanja. Med letoma 2000 in 2021 se je vpis v terciarno izobraževanje v Afriki sicer povečal s štirih na devet odstotkov mladih, kar pa je še vedno močno pod svetovnim povprečjem, ki je približno 38 odstotkov. Osrednji izziv pri povečanju dosega visokošolskega izobraževanja v državah podsaharske Afrike je, poleg družbenih in ekonomskih dejavnikov, pomanjkanje virov in zmogljivosti v visokošolskem prostoru in raziskavah, vključno s človeškimi viri. Širitev teh zmogljivosti je ključna za trajnostni razvoj, Evropska unija in njene univerze pa lahko odigramo ključno vlogo pri podpori tem prizadevanjem.