V članku lahko preberete:

Podnebna konferenca COP28 je prinesla več dogovorov, med njimi tudi zavezo o opuščanju fosilnih goriv. Mediji, politika, zeleni aktivisti in številni mednarodni forumi so polni načrtov, strategij in zavez o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Rezultat so številni načrti, kako mora človeštvo v bližnji prihodnosti, do leta 2050, spremeniti navade, da ne bomo več vplivali na podnebje. Zelo zahteven okoljski načrt Evropske unije »Green Deal«, zeleni dogovor, predvideva, da bodo države EU do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost z ničelno emisijo toplogrednih plinov, brez fosilnih (in jedrskih) goriv, s popolnim prehodom na obnovljive vire energije (OVE).

Dolgoročne podnebne strategije Slovenije sledijo evropskim usmeritvam in so podane v posodobljenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Okoliščine se lahko do leta 2050 še bistveno spremenijo, ker je še vedno veliko neznank, tudi o bodočih tehnologijah – uporaba vodika, hranilniki energije, novi tipi jedrskih elektrarn itd. Vse omenjene strategije in scenariji so pisani zelo populistično, politično všečno. Toda: ali so praktično izvedljivi v realnosti – zlasti če se upošteva naravne fizikalne in termodinamske zakone ter tehnološko zrele tehnologije? Zelena politika je obljubljala, da se bosta z naraščanjem deleža OVE cena energije in poraba fosilnih goriv zmanjševali. Realni rezultati dvajsetletnega poskusa prehoda proti OVE so ravno nasprotni.