Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Hobotnice so vedenjsko izjemno kompleksne živali

O raziskovanju hobotnic, njihovega uma in vzporednih evolucijskih poti.
Peter Godfrey Smith FOTO: Daniel Boud
Peter Godfrey Smith FOTO: Daniel Boud
6. 11. 2021 | 08:05
6. 11. 2021 | 23:52
19:08

V nadaljevanju preberite:

Peter Godfrey-Smith je profesor na oddelku za filozofijo znanosti in zgodovine na Univerzi v Sydneyju ter avtor številnih knjig, ki se ukvarjajo s filozofijo biologije in filozofijo uma. Globalno je zaslovel s knjigo Drugačen um: Hobotnice in razvoj inteligentnega življenja (Other Minds: The Octopus and the Evolution of Intelligent Life), ki je pri založbi UMco pravkar izšla tudi v slovenskem jeziku.

Godfrey-Smith se je dolga leta potapljal v, kot mu sam pravi, Oktopolisu, »naselbini« hobotnic na morski gladini blizu svojega doma. Knjiga je intelektualni šprint po (stran)poteh evolucije s filozofskimi postanki v srečanju z Drugim, Godfrey-Smith pa čudovit mislec vsega (mogočega).

»Pri hobotnicah se tako imenovane kulturne informacije iz generacije v generacijo ne morejo prenašati. Vsaka generacija, vsaka žival posebej, vse začne z ničle, na novo. Četudi bi na enem mestu več tisoč let imeli naselje hobotnic, bi bilo tako: njihove naslednike pač odnese morski tok. Za to ne bi mogla poskrbeti niti naravna selekcija. Hobotnice se z vsako generacijo izumljajo povsem na novo,« je povedal raziskovalec hobotnic.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine