Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Geopolitični in lokalni sevi pandemije

Dve leti po izbruhu smrtonosnega virusa se moramo vprašati, kje smo danes in ali smo se iz tega česa naučili ali pa je človeštvo pogrnilo na celi črti.
Obolele za covidom so namestili v beograjsko športno dvorano Arena. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Obolele za covidom so namestili v beograjsko športno dvorano Arena. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Rudi Rizman
24. 12. 2021 | 05:00
25. 12. 2021 | 21:21
32:39

V nadaljevanju preberite:

V tem času ni pr(a)vo vprašanje, kdaj bo konec pandemije, temveč kako se na globalni ravni spopadati in organizirati optimalno učinkovite načine, da bi se v prihodnosti vrnili v (post)normalno življenje. Medtem ko so mnoge avtoritarne vlade v pandemiji prepoznale priložnosti za zlorabo izrednih razmer, slabitev demokratičnih norm in institucij ter omejevanje svobode medijev in degradacijo civilne družbe, so se znanstveniki skupaj z zdravstvenimi delavci, ki se borijo za življenja obolelih, znašli v nezasluženi in nepravični vlogi »krivcev«, ki morajo javnosti sporočati slabe novice.

Pojav različice omikrona je dodaten dokaz, da smo vsi prebivalci planeta na istem čolnu, čeprav ne tudi z enakim dostopom do cepiv, in da ne bo varen nihče, dokler ne bomo varni vsi.

V svetu je do danes zaradi pandemije izgubilo življenje že prek pet milijonov ljudi, pri čemer je ta številka zaradi pomanjkljivih podatkov ali celo zavajanj držav lahko tudi za nekaj sto tisoč višja, kot navajajo uradni podatki.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine