Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarote in znanost

Covid-19 ni prvi tak primer v zgodovini, ko so države, korporacije, politiki in stranke v podobnih krizah zgrabili priložnosti za pridobivanje koristi.
Proticepilski upori in gibanja imajo dolgo tradicijo v mnogih delih sveta. Zato njihov ponovni pojav ta čas ne bi smel presenetiti, še posebej ne v primeru Francije in ZDA. FOTO: Sebastien Salom-gomis/AFP
Proticepilski upori in gibanja imajo dolgo tradicijo v mnogih delih sveta. Zato njihov ponovni pojav ta čas ne bi smel presenetiti, še posebej ne v primeru Francije in ZDA. FOTO: Sebastien Salom-gomis/AFP
Rudi Rizman
21. 8. 2021 | 06:00
29:15

V nadaljevanju preberite:


Globoke družbene in politične delitve in upori, ki smo jim priča v času koronavirusne bolezni, bodo zaznamovali dolgo »dekado covida-19«, pa tudi prek nje. Globalni think-tank inštitut za ekonomijo in mir je med lanskim januarjem in letošnjim aprilom naštel več kot 5000 s pandemijo povezanih izbruhov nasilja v svetu. Pandemije različnih patogenov imajo za seboj dolgo zgodovino, iz katere (z)vemo, kako so se v tistem času obnašali družbe, države in ljudje.

Akumulirana sociološka in zgodovinska spoznanja so postregla s številnimi primeri, ko so se politike in družbe nanja odzivale tako skrajno sebično – prepoznale v njih enkratne materialne koristi – kot tudi s presenetljivimi primeri altruizma (socialne solidarnosti), ki pa ga države skupaj z njihovimi politikami in politiki pozneje niso vgradile oziroma opolnomočile v korist poznejše odpornosti družb. Covid-19 ni prvi tak primer v zgodovini, ko so države, korporacije (od proizvajalk medicinske opreme do farmacevtskih), politiki in stranke na oblasti v podobnih krizah zgrabili priložnosti za pridobivanje različnih materialnih in političnih koristi.

Daniel Defoe je v Dnevniku o letu kuge kot priča pisal o življenju in smrti v takratni Angliji. Preseneča, koliko podobnega druži več kot 350 let pozneje pandemijo iz leta 1665 z današnjo, in to danes kljub močno spremenjenim institucijam, napredku medicinske znanosti in pojavu interneta, ki je revolucionarno spremenil način komuniciranja v družbi in med ljudmi. Defoe npr. omenja nesebično pomoč sosednjih vaških ribičev, ki so pred mestnimi vrati puščali hrano, kar spominja na današnjo nesebično pomoč zdravstvenega osebja, v prvi vrsti medicinskih sester, obolelim za covidom-19. Ugledna revija The Economist je lani pisala o tem, da se v tem pogledu 17. in 21. stoletje bistveno ne razlikujeta, in postregla s primeri današnjih prevarantov, ki namesto patentiranih cepiv ponujajo »prava« zdravila: od koloidnega srebra, »holističnega zdravljenja z origanom«, poseben hipnotični »prah« (spirit dust) in podobne panaceje.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine