Covid-19 ni prvi tak primer v zgodovini, ko so države, korporacije, politiki in stranke v podobnih krizah zgrabili priložnosti za pridobivanje koristi.
Galerija
Proticepilski upori in gibanja imajo dolgo tradicijo v mnogih delih sveta. Zato njihov ponovni pojav ta čas ne bi smel presenetiti, še posebej ne v primeru Francije in ZDA. FOTO: Sebastien Salom-gomis/AFP
V nadaljevanju preberite:
Globoke družbene in politične delitve in upori, ki smo jim priča v času koronavirusne bolezni, bodo zaznamovali dolgo »dekado covida-19«, pa tudi prek nje. Globalni think-tank inštitut za ekonomijo in mir je med lanskim januarjem in letošnjim aprilom naštel več kot 5000 s pandemijo povezanih izbruhov nasilja v svetu. Pandemije različnih patogenov imajo za seboj dolgo zgodovino, iz katere (z)vemo, kako so se v tistem času obnašali družbe, države in ljudje.
Akumulirana sociološka in zgodovinska spoznanja so postregla s številnimi primeri, ko so se politike in družbe nanja odzivale tako skrajno sebično – prepoznale v njih enkratne materialne koristi – kot tudi s presenetljivimi primeri altruizma (socialne solidarnosti), ki pa ga države skupaj z njihovimi politikami in politiki pozneje niso vgradile oziroma opolnomočile v korist poznejše odpornosti družb. Covid-19 ni prvi tak primer v zgodovini, ko so države, korporacije (od proizvajalk medicinske opreme do farmacevtskih), politiki in stranke na oblasti v podobnih krizah zgrabili priložnosti za pridobivanje različnih materialnih in političnih koristi.
Daniel Defoe je v Dnevniku o letu kuge kot priča pisal o življenju in smrti v takratni Angliji. Preseneča, koliko podobnega druži več kot 350 let pozneje pandemijo iz leta 1665 z današnjo, in to danes kljub močno spremenjenim institucijam, napredku medicinske znanosti in pojavu interneta, ki je revolucionarno spremenil način komuniciranja v družbi in med ljudmi. Defoe npr. omenja nesebično pomoč sosednjih vaških ribičev, ki so pred mestnimi vrati puščali hrano, kar spominja na današnjo nesebično pomoč zdravstvenega osebja, v prvi vrsti medicinskih sester, obolelim za covidom-19. Ugledna revija The Economist je lani pisala o tem, da se v tem pogledu 17. in 21. stoletje bistveno ne razlikujeta, in postregla s primeri današnjih prevarantov, ki namesto patentiranih cepiv ponujajo »prava« zdravila: od koloidnega srebra, »holističnega zdravljenja z origanom«, poseben hipnotični »prah« (spirit dust) in podobne panaceje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji