Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Dan, ki je trajal enaindvajset let

Prvega aprila pred šestdesetimi leti se je mlada brazilska prestolnica, zgrajena štiri leta poprej, zbudila pod vojaško vlado.
Da ne bi spodbudil polemik v družbi in dražil vojaških struktur, se je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva odpovedal vsakršni uradni vladni obeležitvi letošnje okrogle obletnice vojaškega udara.
Da ne bi spodbudil polemik v družbi in dražil vojaških struktur, se je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva odpovedal vsakršni uradni vladni obeležitvi letošnje okrogle obletnice vojaškega udara.
6. 4. 2024 | 05:00
6. 4. 2024 | 20:27
12:11

V nadaljevanju preberite:

Nekateri analitiki še dandanes trdijo, da so generali z lahkoto prevzeli oblast prav zaradi izolirane geografske lege Brasilie in da se kaj takega v prejšnji prestolnici Rio de Janeiro ne bi moglo zgoditi.

Tako kot pri vseh drugih vojaških udarih, ki so se v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot po tekočem traku dogajali v južnoameriških državah, so odločilno vlogo igrale ZDA. Za svoje »latinskoameriško dvorišče« so skovale tajni načrt, imenovan operacija Kondor. Tedanji predsednik John F. Kennedy in njegova administracija nista zaupala brazilskemu predsedniku Joau Goulartu, ki je bil vse bolj naklonjen socializmu, saj je kubanska revolucija iz leta 1959, ki je pometla z diktatorjem Batisto, obetajoče odmevala na celotnem južnoameriškem kontinentu.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine