V nadaljevanju preberite:

Deževna noč. Blok. Dva para staršev. Dve mladi življenji na pragu odraslega. Ovinek, ki prihodnost postavi na glavo. Povzroči zastoj. Odločalo bo srce. V filmu Vinka Möderndorfer​ja Zastoj, ki te dni prihaja v kinodvorane, eno od dveh mater pretresljivo odigra Mirjam Korbar, ki je nedavno za vlogo Mejre na mostarskem filmskem festivalu prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo. Posebno nagrado so posthumno podelili Petru Musevskemu, ki igra njenega moža – to je bila tudi njegova zadnja filmska vloga. Mejra skupaj s soigralci v uri in pol trajanja celovečerca naslovi nekaj rezov življenja posameznika, starša, in jih čez in čez prelepi z materinsko svilo in v teksturi najmočnejšega lepila tragedij – empatijo.

Mirjam Korbar od diplome na AGRFT (1987) nastopa v Mestnem gledališču ljubljanskem. V skoraj petintridesetletnem angažmaju je ustvarila vrsto nepozabnih vlog, ki so trajno zabeležile ta teater, če omenim samo Milko iz Klementovega padca (leta 1988 Borštnikova nagrada za mlado igralko), Stello v Goethejevi Stelli, Mašo v Galebu Čehova, Treh visokih ženskah (1997 Borštnikova nagrada), naslovno vlogo v Koljadovi Murlin Murlo, Katarino v Gazvodovem Tihem vdihu ...

Zanimivo, kako se tudi v pogovoru z njo jasno izkristalizira, kar pri njej doživimo, ko jo gledamo med igro na odru – nikoli ne podcenjuje inteligence gledalca, poslušalca. Na filmska platna se vrača z vlogo Mejre. »Pol leta sem bila z njo, nisem vedela, ali mi bo šlo z njo,« pove o tej vlogi. »Potem pa sem globoko v sebi, tako kot pri nekaterih tekstih, kjer, takoj ko jih prebereš, rečeš, to je moje, zaslišala zvonček, da jaz to znam in bom.«