Veganski »junk food« nič bolj zdrav od navadnega

Biti vegan še nikoli ni bilo bolj enostavno. Če z jedilnika črtaš salamo, lahko v trgovini kupiš vegansko, če se odpoveš mlečnim izdelkom, jih lahko nadomestiš z rastlinskimi. Podobno je z »nadomestki« več drugih živil živalskega izvora. Pri teh ni trpela nobena žival, toda ali zaradi prehranjevanja z njimi trpi vaše zdravje?

Povečanje ponudbe veganskih živil v trgovinah opažajo tudi v Slovenskem veganskem društvu. Ne vidijo ga kot trend, temveč kot dolgo pričakovan odgovor na povpraševanje potrošnikov. »Kar velik del slovenske populacije kaže zanimanje za bolj etično, ekološko in zdravo hrano, zato jo pozdravljamo tudi na policah večjih trgovcev. Zadovoljni smo, da bo veganska hrana še bolj dostopna ljudem, tudi tistim, ki niso vegani,« je dejala Maja Hrovat iz Slovenskega veganskega društva.

Vegansko hrano sestavljajo osnovna živila (stročnice, žita, sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge in gobe), ki jih je mogoče kupiti povsod, je poudarila Maja Hrovat. V zadnjem času se povečuje predvsem ponudba rastlinskih napitkov, jogurtov, veganskih delikatesnih izdelkov, polpet, mesnih »nadomestkov« (hrenovke in zrezki iz sojinih, pšeničnih in prosenih beljakovin), namazov, že pripravljene veganske hrane, različnih prigrizkov in slaščic. Takšni izdelki po njenem mnenju poenostavijo življenje veganov, priljubljeni so tudi ob prehodu na vegansko hrano.

Tudi veganski »junk food« je po besedah Maje Hrovat bolj zdrav kot neveganske različice, saj ima večjo vsebnost vlaknin, nizko vsebnost nasičenih maščob in ne vsebuje holesterola, ki zvišuje tveganje za bolezni. Naš izbor veganskih izdelkov tega ne potrjuje. Pri dveh trgovskih verigah, ki prednjačita v ponudbi veganskih živil, smo kupili nekaj naključno izbranih izdelkov in z vodjo skupine za humano prehrano na oddelku za živilstvo ljubljanske biotehniške fakultete Tanjo Pajk Žontar ovrednotili njihovo hranilno vrednost in podrobneje pogledali sestavine.

Sporni aditivi

V naši košarici so se znašli veganski narezek na osnovi kokosovega olja, veganski medaljoni, sojin jogurt, eko namaz s paradižnikom in zelišči, bio čokolada z lešniki, suhimi murvinimi jagodami in moringo v prahu ter bio proteinska ploščica s kokosovimi kosmiči in mandeljni. Vsi izdelki so bili označeni z znakom V, ki je standardizirana evropska oznaka za veganska živila. Zaradi njene podobnosti z oznako trgovske blagovne znamke za vegetarijanska živila je v košarici pristal tudi vegetarijanski narezek na osnovi mleka in rastlinskih beljakovin, ki ga zaradi »zanimivih« sestavin nismo izločili iz testa.

Pri veganskem narezku je Tanjo Pajk Žontar najbolj zbodla visoka vsebnost nasičenih maščob. Od 21 gramov skupnih maščob je bilo kar 18 gramov nasičenih, in sicer zaradi kokosovega olja, ki prehransko še zdaleč ni tako ugodno, kot ga prikazujejo. Prav tako ji ni bil najbolj všeč konzervans kalijev sorbat, ki spada v skupino konzervansov, ki zaradi vsebnosti žvepla pri občutljivih ljudeh lahko izzovejo alergijske reakcije. Čeprav je ­narezek videti kot sir, nima skoraj nič beljakovin, zato pa toliko več soli. »Ta izdelek ni niti približek sira,« je ugotovila Tanja Pajk Žontar, kljub temu pa ga marsikateri potrošnik zlahka zamenja z njim, saj so na prednji strani embalaže rezine narezka prikazane na kruhu.

Medaljoni iz soje in pšenice spominjajo na McDonaldsove mcnug­getse, in v resnici vsaj po obilici aditivov in arom ne zaostajajo za njimi. Že ena sestavina, koruzni kosmiči, vsebuje tri podsestavine: koruzo, sladkor in ekstrakt ječmenovega slada. Resda je v 100 gramih medaljonov približno toliko beljakovin kot v polovici zrezka ter za vegane nujna vitamin B12 in železo, a Tanjo Pajk Žontar je zmotilo opozorilo, da lahko vsebujejo sledi mleka in jajc. Je takšen izdelek lahko označen kot veganski? »Opozorilo običajno pomeni le, da izdelek prihaja iz obrata, v katerem uporabljajo tudi jajca in mleko, kar ne pomeni, da so jajca in mleko dejanska sestavina izdelka.« Odločitev, ali boste uživali takšen izdelek, je v vaših rokah, je zapisalo Slovensko vegansko društvo na svoji spletni strani.

Prava enciklopedija aditivov je vegetarijanski narezek na osnovi mleka in rastlinskih beljakovin, ki smo ga, kot rečeno, kupili pomotoma. V izdelku, ki še najbolj spominja na mesno vrtnarsko salamo, je med drugim gostilo karagenan (E 407), ki ga zaradi dobrih tehnoloških lastnosti vse pogosteje uporabljajo, a nekatere študije kažejo, da lahko škodi zdravju.

Presenečenje je bila za Tanjo Pajk Žontar prisotnost aditiva E 621 (mononatrijev glutamat). Nekoč vseprisoten aditiv, ki krepi okus po mesu, četudi ga je v izdelku bolj malo, živilska industrija izganja, saj je prispeval k sindromu kitajske restavracije, ki povzroča slabost, glavobol, mravljinčenje, vročico, šibkost in pospešeno bitje srca. Zato ni razloga, da bi ga vseboval izdelek, ki ga potrošniki kupujejo, ker mislijo, da je bolj zdrava alternativa salami.

Ekološki namaz na osnovi bučnih semen ima veliko maščob,­ ki jih je pripisati tem semenom in kokosovemu olju, sicer pa je Tanja Pajk Žontar izdelek označila za dober. Prav tako ima razmeroma ugodno prehransko sestavo sojin jogurt z borovnico, ki se ne razlikuje bistveno od običajnih sadnih jogurtov. Čokoladna in proteinska ploščica, ki pokata od moderno zvenečih »superživil« (konopljina semena, agavin sirup, kakavovo maslo, murva, moringa), pa imata po njenem mnenju še najmanj sporne sestavine.

Nepotrebne oznake

Če povzamemo ugotovitve, so stalnica naključno izbranih veganskih izdelkov veliko nasičenih maščob, soli, aditivov in različnih gostil, ki te snovi povežejo in dajo živilu teksturo. Zdravja si z uživanjem takšnih izdelkov prav gotovo ne boste izboljšali, povrhu so ta živila precej dražja od primerljivih običajnih izdelkov. Maja Hrovat je pritrdila, da so v ponudbi veganskih izdelkov tudi takšni, ki imajo zaradi oznake »vegan« in lepe embalaže previsoko ceno glede na sestavine, vendar v društvu do trgovcev nočejo biti preveč kritični. »Upamo, da bodo čim bolj prisluhnili našim željam in nam raje kot z desetimi vrstami 'superhrane', ki je za kakovostno vegansko prehrano nepotrebna, priskrbeli čim bolj dostopna in ­kakovostna veganska živila.«

Opozorila je tudi na nesmiselno označevanje osnovnih živil, kot sta solata in špinača, z oznako vegansko, kar se je razširilo v ­zadnjem obdobju. »Še vedno pa ni nobene veganske hrane, ki bi se ji morali izo­gibati,« je prepričana. »Vsi vemo, da predelane hrane ni dobro jesti prepogosto. Raje jo zamenjajmo s polnovrednimi živili – namesto olja je bolje jesti oreščke in semena, namesto beljakovinskih praškov stročnice (fižol, soja, čičerika, leča), namesto sladkorja sadje.«