V nadaljevanju preberite:

Predstavljajte si, da ste gost na večerji, ki jo je organizirala prijateljica. Krepko vam že kruli v želodcu, ko ta naposled na mizo postavi omamno dišečo obaro. Naložite si je zvrhan krožnik in s slastjo začnete jesti. Obara je resnično dobra. Prijateljico pohvalite in vprašate, ali vam lahko zaupa recept. »Seveda,« odvrne. »Vzameš kilogram na kocke narezanega mesa zlatega prinašalca …« Košček mesa se vam zatakne v grlu. Zlatega prinašalca? »Ah, samo šalim se. Seveda je govedina,« odvrne prijateljica. Meso pogoltnete, a jed vam naenkrat ne tekne več. Ob misli, da bi morali jesti pasje meso, občutite nelagodje in gnus.

Ameriška psihologinja Melanie Joy v svojih predavanjih pogosto uporabi primer iz uvoda, ko želi pojasniti, zakaj se nam pasje meso gnusi, medtem ko brez težav jemo prašiče ali krave, oziroma zakaj se na različne vrste mesa odzivamo drugače. Ne zato, ker se psi in prašiči ali krave razlikujejo, ampak ker jih dojemamo drugače. Na vprašanje, zakaj je tako, Melanie Joy odgovarja s konceptom karnizma.

Gre za ideologijo, ki nam narekuje prehranjevanje z določenimi živalmi brez razmišljanja, kaj počnemo in zakaj. To nam omogočajo psihološki obrambni mehanizmi, ki našo empatijo spremenijo v apatijo: zanikanje, izogibanje, rutinizacija, upravičevanje, objektivizacija, deindividualizacija …

Karnizem je dominantna ideologija, ki je tako razširjena, da je videti kot dana, ne stvar izbire. Z njo smo indoktrinirani od malega, zato je ne opazimo. Je tudi zatiralska ideologija – organizirana je okoli nasilja nad živalmi. Isti obrambni mehanizmi, ki nam omogočajo, da škodujemo živalim, nam omogočajo tudi, da škodujemo ljudem.

Odprava karnizma ne bi pomenila rešitve za vse težave tega sveta, je pa nujen del rešitve, je prepričana Melanie Joy. Njena knjižna uspešnica Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave, je desetletje po izidu izšla tudi v slovenščini (Hiša knjig, 2023) z novim epilogom in s predgovorom Yuvala Noaha Hararija.

Več kot desetletje potujete po svetu in osveščate o karnizmu ter kako izstopiti iz njega. Sami ste prenehali jesti živali po tem, ko ste pristali v bolnišnici zaradi zastrupitve s pokvarjenim burgerjem. Ali bi moral vsakdo od nas doživeti izkušnjo, ki bi mu odprla oči, da bi prenehali jesti meso?

Izkušnja, ki odpre oči, je lahko karkoli – od tega, da zbolite zaradi zaužitja pokvarjenega burgerja, do tega, da preberete članek v časopisu, ki opisuje slabo ravnanje z živalmi. Vsakdo potrebuje dogodek, ki bi mu odprl oči, ni pa potrebe, da je tako ekstremen, kot je bil moj. Karnizem nam narekuje, da živimo v stanju uspavanosti. Potrebujemo nekaj, kar nas bo zbudilo. Na voljo je že veliko informacij o krutosti do živali, vendar jih ljudje ne iščejo.