V nadaljevanju preberite:

S pomočjo meditacije lažje zajemaš, poslušaš valove, signale, ki ti jih sporoča intuicija ali vesolje, če hočete. To sem videl, ko sem se začel ukvarjati z meditacijo. Ko me je obšel močan občutek, sem se poslušal in sem zvečer raje poklical kolege in rekel, fantje, jutri ne grem. In se je izkazalo, da je bilo tako prav.

V tridesetih letih mojega alpinizma je umrlo trideset mojih prijateljev. Za en cel razred. Govorim samo o tistih kolegih, s katerimi smo skupaj plezali, hodili na odprave. Tistih alpinistov, ki sem jih le poznal in so v gorah izgubili življenje, je bilo še več.

Alpinizem je ... Lahko imaš določene niti v rokah, ne moreš imeti pa vseh. Morda jih imaš lahko v naših gorah oziroma misliš, da jih imaš, a v Himalaji ... Tam jih težko držiš. In prav Himalaja jih je vzela zelo veliko (molči).

Kaj je vsaka takšna izguba sprožila v vas?

Prva smrt je bila katastrofa. Štirinajst dni nisem mogel spregovoriti niti besede. Gorazd. Z njim sem začel resno plezati. Jaz sem začenjal srednjo šolo, torej sem imel kakih petnajst let, on je končeval fakulteto. Ko se je zgodilo, sem ravno prišel iz vojske … Tega res nisem mogel dojeti. To je bil fant, ki bi mu zaupal vse. Zdel se je nepremagljiv.