Neomejen dostop | že od 9,99€
Francoski igralec, ki je z vlogo policista v Nesrečnikih, filmu o izgredih in nasilju v pariških predmestjih, doživel mednarodno prepoznavnost, je ponovno presenetil v vlogi francoskega znanstvenika v Bjelogrlićevem filmu Varuhi formule. V pogovoru razmišlja o filmski igri, o pariških getih, razslojeni družbi in svetu, v katerem živimo.
V filmu Varuhi formule Dragana Bjelogrlića je ustvaril neobičajen lik pariškega znanstvenika, profesorja Mathéja, ki se, potem ko v pariško bolnišnico Foundation Curie pripeljejo mlade jugoslovanske jedrske fizike in njihovega profesorja, ki so bili izpostavljeni smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju, odloči, da bo tvegal in naredil prvo presaditev kostnega mozga. Ta operacija je bila pozneje podlaga za vse presaditve človeškega organa z enega na drugega človeka.
Dobila sva se jutro po premieri filma, ki je na odprtju Liffa požel stoječe ovacije. Točno opoldne je prišel v avlo hotela Lev in mi z vljudnim, zadržanim nasmeškom ponudil roko. Kavo potrebujem, je rekel in se skoraj sramežljivo nasmehnil. Rojen leta 1982 je še vedno videti kot deček. Bila je kar naporna noč, je pristavil. »Očitno ima Dragan tu, v Ljubljani, veliko prijateljev, kar pozno sem prišel v hotel ...«
Alexis Manenti je s prijateljem, režiserjem Ladjem Lyjem, sinom priseljenskih staršev iz Malija, napisal scenarij, iz katerega so leta 2019 nastali Les Misérables (Nesrečniki), film, ki je z brutalnimi prizori življenja v pariškem predmestju, o mladih ljudeh, prepuščenih cesti, sumljivim vodjem tolp in policijskem nasilju, pretresel filmski svet. Najprej je v Cannesu prejel nagrado žirije, nato so se nagrade vrstile, dobil je štiri cezarje, poleg nagrade za najboljši film in scenarij je Manenti dobil še cezarja za najbolj obetavnega igralca. Film je samo v Franciji privabil v kino več kot dva milijona gledalcev.
In takrat se je odprlo vse. Skorajda ni mednarodnega medija, ki ne bi o filmu, ki razgalja krut obraz Pariza, poročal v presežnikih.
V zadnjih nekaj letih je od vloge objestnega policista Chrisa v Nesrečnikih nanizal kup zanimivih vlog, med drugim je terorist v družbenokritičnem filmu Romaina Gavrasa Athena (2022), francoski znanstvenik v Varuhih formule in dvolični župan v nadaljevanju Nesrečnikov Ladja Lyja Les Indésirables (Nezaželeni).
**
Manenti je odraščal v 5. okrožju Jussieu, ki velja za »dober« predel Pariza, intelektualno četrt, tam so šole, akademije, parki ... Kljub temu je bilo v tistem času nekaj običajnega, da so se družili s prijatelji, ki so prihajali iz revnejših mestnih predelov. Danes tega skorajda ni več, pravi. »Sploh če odraščaš v elitnem predelu mesta. Veliko bolj smo se mešali med sabo, kot se generacije zdaj.« Po njegovem je velik problem tudi gentrifikacija vsakega večjega mesta v Evropi.
»Ker če nimaš stika z ljudmi, ki prihajajo iz drugega družbenega razreda, z drugih koncev sveta, ne veš, kaj se zares dogaja v družbi,« pravi. »Se ne naučiš ničesar novega o drugem, in potem ti ostanejo stereotipi, strah in nevednost. In to je razlog, zakaj se v Parizu dogaja to, kar se. Ni mešanja, ni multikulturnosti, svet, ki ga živiš, je brez barv in ni realen.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji