V nadaljevanju preberite:

Kasneje je o svojem prvencu napisala: »Tisti, ki so me brali brez predsodkov, razumejo, da sem roman Indiana napisala z globokim zavedanjem, da so zakoni, ki še vedno krojijo položaj ženk v zakonu, družini in družbi, nepravični in barbarski. Nisem napisala traktata o sodni praksi, ne, to je bil predvsem upor proti javnemu mnenju, ker prav javno mnenje lahko odlaga, zavira ali pa omogoči socialne reforme. Vojna bo dolga in grenka, toda sama nisem ne prva, ne zadnja, ne edina borka za ta plemeniti namen, toda za to se bom zavzemala, dokler v mojem telesu ne ostane zadnji dih življenja.«

Njen mladi ljubimec Sandeau, s katerim sta se podala na pisateljsko avanturo, je ni več dohajal. Bil je osupel nad dogajanjem, strah ga je bilo, da jo bo zaradi njene nenehne strasti po ustvarjanju in številnih občudovalcev izgubil. Bila je že korak naprej, za njen okus je bil premalo strasten v svojem delu, njuno razmerje je prekinila z enim rezom. V bolečini zavrnjene ljubezni je pogoltnil morfin, a ga potem izbruhal. Balzac je v pismu pisal, da ga je srečal popolnoma obupanega, skoraj blaznega od bolečine … Balzac je zaradi prijateljeve usode za nekaj časa prekinil stike z George Sand. Začela je izgubljati prijatelje. Pariz pisateljev je bil majhno mesto, piše Maurois.