V nadaljevanju preberite:

Harvardski profesor, ekonomist, doktor javne uprave, znanstvenik, kolumnist Atlantica, zagovornik verske svobode, sodelavec dalajlame, nekdanji član filharmoničnega orkestra, libertarec, nekdanji šef konservativnega ameriškega idejnega trusta in soavtor knjige z Janisom Varufakisom pravi, da se ključ do družbene blaginje skriva v tem, da končno začnemo živeti srečno.

Arthur C. Brooks (letnik 1964) je ameriški družboslovec in ekonomist, profesor na Harvardu, višji znanstvenik raziskovalne hiše Gallup, glasbenik in redni kolumnist revije Atlantic, objavljal je tudi v New York Timesu in Washington Postu. Njegov Netflixov dokumentarec The Pursuit (2019) je revija Variety poimenovala za enega takratnih najboljših dokumentarcev. Preden se je pred dobrima dvema letoma kot redni profesor pridružil zbornicama elitnih Harvard Kennedy School in Harvard Business School, je bil desetletje predsednik Ameriškega podjetniškega instituta (American Enterprise Institute, AEI), konservativnega think-tanka. V tem obdobju je obiskal Dharamsalo v Indiji, da bi se srečal z izgnanim voditeljem dalajlamo, kar je po nekaj obiskih slednjega na AEI vodilo k njuni skupinski časopisni objavi v New York Timesu z naslovom Dalajlama: Za našo anksioznostjo se skriva strah, da bi bili nekoristni. Prijateljujeta in sodelujeta tudi še danes, januarja 2020 je dalajlamo pripeljal kot gostujočega predavatelja na Harvard. Ob koncu mandata na AEI je o svoji izkušnji vodenja neprofitne organizacije za Harvard Business Review napisal odmeven članek o merjenju vpliva idej (AEI's President on Measuring the Impact of Ideas).

Kaj je sreča?

Moj kolega, milijarder, zelo znan ameriški poslovnež, si je za cilj zastavil, da si bo za 30. rojstni dan z gotovino kupil porscheja. To mu je tudi uspelo, a v tistem trenutku, ko ga je odpeljal iz salona, si je zaželel ferrarija. Bolj ko je bil uspešen, bolj so naraščale njegove potrebe. In če mislite, da vi ne boste takšni, ko boste dobili tisto, kar si trenutno želite, naj vam povem, da se motite, ker vam tega preprosto ne dovolijo vaši možgani. Ljudje najpogosteje hlepijo po denarju, moči, slavi in užitkih, a tudi ko dosežejo svoj cilj, niso srečni, ampak želijo še več denarja, še več moči, še več slave in še več užitkov.

V raziskavah ugotavljamo, da so najbolj polni frustracij tisti ljudje, ki imajo polno vsega, razlog pa je, da si želijo vedno več ...