Transparentnost pri porabi javnega denarja, h kateri pripomorejo natečajni postopki, odtehtata domnevno učinkovitost postopkov, ki so izvedeni brez natečajev.

Galerija
FOTO: Jure Eržen/Kolektiff
V nadaljevanju preberite:
Geslo o debirokratizaciji je všečno, prinaša na številna tveganja. Ko gre za arhitekturne natečaje, mit, da so ti dragi, ne drži. Ne drži, da so neznansko dolgotrajni. Povečujejo pa strokovnost in preglednost odločitev. Kljub temu se pripravljajo spremembe zakonodaje, ki predvidevajo ukinitev obveznosti javnih natečajev za velike javne investicije v javne objekte. Sedaj veljavna ureditev določa, da je izvedba javnega natečaja obvezna za gradnjo objektov v javni rabi, katerih investicijska vrednost presega 2,5 milijona evrov oziroma za, poenostavljeno, javne ureditve z investicijsko vrednostjo nad pol milijona evrov. V praksi je bilo zadnja leta skladno z določili tega zakona v povprečju izvedenih 15 javnih natečajev na leto.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji