Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Arhitekturni natečaji in debirokratizacija

Transparentnost pri porabi javnega denarja, h kateri pripomorejo natečajni postopki, odtehtata domnevno učinkovitost postopkov, ki so izvedeni brez natečajev.
FOTO: Jure Eržen/Kolektiff
FOTO: Jure Eržen/Kolektiff
Jernej Prijon
26. 6. 2021 | 06:00
26. 6. 2021 | 14:20
14:11

V nadaljevanju preberite:


Geslo o debirokratizaciji je všečno, prinaša na številna tveganja. Ko gre za arhitekturne natečaje, mit, da so ti dragi, ne drži. Ne drži, da so neznansko dolgotrajni. Povečujejo pa strokovnost in preglednost odločitev. Kljub temu se pripravljajo spremembe zakonodaje, ki predvidevajo ukinitev obveznosti javnih natečajev za velike javne investicije v javne objekte. Sedaj veljavna ureditev določa, da je izvedba javnega natečaja obvezna za gradnjo objektov v javni rabi, katerih investicijska vrednost presega 2,5 milijona evrov oziroma za, poenostavljeno, javne ureditve z investicijsko vrednostjo nad pol milijona evrov. V praksi je bilo zadnja leta skladno z določili tega zakona v povprečju izvedenih 15 javnih natečajev na leto.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine