V članku lahko preberete:

Rimski državnik in mislec Cicero je imel za svoj čas gotovo prav, ko je za vojaške spopade v antičnem Rimu uporabil besede, da zakoni med vojno umolknejo – Silent enim leges inter arma. Za to, da je človeštvo do neke mere s pravili in zakoni »reguliralo« oborožene spopade (vojne), sta bili potrebni skorajda dve tisočletji; predvsem sta k temu prispevali zadnji veliki svetovni moriji v 20. stoletju, ki je obe zagrešila Evropa. Kljub temu »napredku« žrtve zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in genocida predolgo čakajo na pravico, največkrat je sploh ne dočakajo.

Poleg pravil za »zakonito« vodenje vojn in nasploh za upoštevanje mednarodnega prava so bile odgovorne tudi mednarodne institucije, ki bi morale ščititi veljavne norme v vojaških konfliktih. Med njimi je na prvem mestu Organizacija združenih narodov (OZN) in tako stalna kot ad hoc mednarodna sodišča za vojne zločine. Žal smo velikokrat videli, tako tudi pri vojni v Ukrajini, da te ustanove niso odigrale svoje vloge.