V Sloveniji ni serijskih morilcev, so pa umori iz ljubosumja (FOTO)

Še preden se je posušilo cvetje na mnogo preranem grobu 27-letne Nike Omahen Makić iz Grosupljega, ki jo je januarja v visoki nosečnosti ustrelil z njo obsedeni 44-letni Roman Miklavčič – in si potem sodil sam –, se je februarja zgodil nov umor iz bolestnega ljubosumja. Sedemindvajsetletno mamico dveh otrok Romano Muhič iz občine Straža pri Novem mestu je pokončal 33-letni Borut Turk, njen partner in oče njenega otroka. Po dejanju si je z nožem, s katerim je ugasnil življenje partnerice, ki se je odločila, da ne bo več živela z njim, želel prerezati vrat in prsni koš, pred policisti pa se je še dvakrat zabodel v trebuh. V kritičnem stanju so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.

Tudi lani je bilo več podobnih umorov in (poskusov) samomorov. Marca je z nožem zabodena umrla 58-letna Nevenka Osterc iz Radovljice, njen partner Zdravko Blagojević se je nato zabodel še sam. Le dva dni pozneje je podobno dejanje pretreslo okolico Ptuja – hči je v družinski hiši v Spuhlji v mlaki krvi našla mrtve starše. Izkazalo se je, da Ivan Podplatnik ni prenesel, da se je žena hotela ločiti, zato je 56-letno Marijo zabodel in si sodil sam.


Pretresljivi so bili tudi številni umori iz ljubosumja, po katerih si storilci niso vzeli življenja. Letos je na Polzeli 42-letni Andrej Vrščaj ubil partnerja svoje mame, nato pa pobegnil in so ga prijeli šele policisti v Avstriji. V Postojni je lani 35-letna Barbara Filipčič svojega partnerja Ilijo Zvjerca z nožem zabodla v srce in ga zaprla pred vrata, kjer je nato izkrvavel. V obrambi se je sklicevala na silobran in da ga je »samo malo piknila«. Oktobra lani pa je bovški konec pretreslo grozovito dejanje 24-letnega državljana BiH, Jasmina Suljića, ki je 11-krat z nožem zabodel 34-letnega Romana Komaca. Motiv za umor naj bi bilo prav ljubosumje.

Med najbolj razvpitimi morilci iz ljubosumja je Romeo Bajde iz Velenja, ki je decembra 2016 svojo partnerico Lidijo Škratek zadavil in jo nato z avtom pripeljal v zdravstveni dom. Čeprav je zagotavljal, da je ni umoril iz ljubosumja, mu je sodišče dokazalo, da je nad njo dvignil roko zato, ker ga je zapustila oziroma našla drugega. Romeo Bajde prestaja 25-letno zaporno kazen.

Femicid je najpogostejši

Ne samo v Sloveniji, tudi po svetu je umor iz ljubosumja, včasih so ga imenovali umor iz strasti, danes pa ga strokovnjaki imenujejo femicid ali intimno-partnerski umor, najpogostejši razlog za nasilno smrt žensk. Žensko najverjetneje umori njen partner, sedanji ali nekdanji, in ne kdo drug, tveganje za umor pa še povečuje njena odločitev, da konča zvezo, ali njena nepokorščina.


Še nedavno je zakonodaja v nekaterih deželah storilce obravnavala celo bolj prizanesljivo od drugih, saj se je skoraj avtomatično štelo, da je šlo za dejanje »zaljubljenega« moškega v afektu, ki ga je žrtev s svojim obnašanjem lahko celo pospešila. Da ni šlo za naklepno ali zahrbtno dejanje, ampak za »romantični« umor. Zato so morilci svojih žena dobili nižje kazni, sploh če je ženska imela ljubimca ali če je hotela svojega partnerja zapustiti. V Italiji je na primer vse do leta 1981 veljal zakon, ki je družinskemu članu (možu, očetu, bratu) nalagal le kazen od tri do sedem let, če je ženo, hčerko ali sestro odkril v zunajzakonskem odnosu in jo »v navalu strasti in ranjene časti« umoril.

Dandanes za morilce svojih žena ali partneric ni posebne milosti, zakonodaja kot pri vseh dejanjih zoper življenje in telo razlikuje med ubojem in umorom. Pri prvem gre za afekt oziroma za usmrtitev brez naklepa, za kar je predvidena milejša kazen, pri drugem pa je nujen naklep. Obe vrsti usmrtitve pa v večini primerov nasledita dolgoletno nasilje v partnerskem odnosu in patriarhalen in gospodovalen odnos.

Kazen za neubogljivo ženo

Tudi dr. Peter Umek, upokojeni kriminalistični psiholog in zaslužni profesor za kriminalistično psihologijo, je prepričan, da ne gre za trenutek slabosti, ampak načrtovan in pričakovan dogodek. »Večinoma je za tovrstne storilce značilno, da imajo v odnosu do svoje partnerice že od začetka zveze neki občutek vsemogočnosti in večvrednosti. Zagotovo je odnos nasilen, pa naj gre za psihično ali fizično nasilje. Ko ga ženska zapusti, to jemlje kot znak njene neubogljivosti in upora ter tega ne more prenesti. Zato bi težko govorili, da do umora pride v afektu, ampak je tu že nekaj načrtovanja,« je povedal. Dodal pa je še, da je nadaljnji samomor zagotovo narejen v afektu, po navadi v šoku, ko se storilec zave, kaj je storil.


Dr. Umek nam je še povedal, da je za Slovenijo že od nekdaj značilna prevlada družinskih umorov, saj drugih skorajda nimamo, da pa jih ni bistveno več oziroma da imamo zaradi različnih dejavnikov bolj občutek, da njihovo število narašča. »Zelo pomemben razlog, da se zdi, da je teh umorov več, so objave v medijih in na družabnih omrežjih. O posameznih dejanjih se tudi veliko več piše, ne samo enkrat, ampak še dlje. Poleg tega se pogosto zgodi, da so umori zgoščeni v nekem krajšem obdobju, tako kot se je zgodilo prav te dni z umoroma v Grosuplju in v Straži. A če pogledamo statistike, število umorov ne narašča bliskovito,« je razložil. To njegovo trditev potrjujejo statistike.

Kot so nam sporočili z Generalne policijske uprave (GPU), število umorov in ubojev, kjer je kot motiv zaznano ljubosumje, med letom 2010 in lani niha od dva do šest. Tudi število storilcev, ki si po uboju ali umoru vzamejo življenje, ne narašča izrazito. Podatki z GPU kažejo, da so obravnavali v letih 2010 in 2015 po enega, 2012 in 2019 po dva, 2013 in 2014 po štiri in leta 2018 kar osem.


»Glede na to, da gre velikokrat za mlade ljudi, je jasno, da so ženske včasih dlje trpele v družinski situaciji, ki sta jo zaznamovala nasilje nad njimi in pogosto alkohol. Zdaj tega niso več pripravljene prenašati, zato se prej odločijo, da končajo zvezo,« je še povedal Umek.