V puščavi je doma

Ricky Brabec je postal prvi Američan, ki je zmagal v 42-letni zgodovini Dakarja, še več, to je dosegel z ekipo Monster Energy Honda – in s tem prekinil skoraj dve desetletji prevlade KTM. Zanj je bila to tudi osebna zmaga, ki pomeni uresničitev njegovih osemletnih sanj. Brabec, rojen v Miri Loma v Kaliforniji leta 1991, je vse življenje preživel v puščavah in na motociklih. Ko se je njegova družina preselila iz Riversida v Hesperio, ki je obkrožena s puščavo Mojave, je postalo resno. Štiri leta je dirkal po pesku in pilil sposobnosti, ki so potrebne za osvojitev najtežje dirke na dveh kolesih.

Kakšno je bilo za vas to leto? Kako ste zdržali v karanteni? Veliko časa ste preživeli na gorskem kolesu ...
Težko je bilo za vse! Žal je to, kar moramo storiti zdaj, nujno, da se tega rešimo. Čudno je vse, kar se dogaja v svetu – no, mi se držimo kljub covidu-19. Imel sem dovolj časa za gorsko kolesarjenje in treninge. Moj program se v resnici nikoli ni upočasnil – zato je bilo to za nas zelo dobro, in to kljub vsemu, kar se dogaja. Kolesaril sem in treniral v telovadnici, da bi ohranil moč. Lahko bi sedel doma in se samo skrival, vendar nisem takšen – hočem priti tja; imam cilj, da me Dakar potisne naprej. Hkrati se trudim, da ne bi izgorel, še preden pridem do dirke.

V Savdski Arabiji se je počutil domače, saj je bila tudi temperatura kot doma.

Kako bi to zmago primerjali z drugimi v karieri?
Ta zmaga je med vsemi oblikami dirk v motošportu vrhunec v moji karieri. Dakar je naporen, poteka na obsežnem območju, večjem kot katera koli druga dirka na svetu, in res je lep občutek, ko jo osvojiš. Dvanajst dni pomeni veliko kilometrov, veliko puščave, dosti mrzlih jutranjih dni, vročih dni, imeli smo tudi dež. Da lahko to doživim, je čudovito.

Skoraj 12 mesecev je minilo od zmage prvega Američana. Se že zavedate, kaj ste dosegli?
Da, zdaj se že zavedam. Iskreno jo obravnavam kot vsako drugo dirko. Vedno si želimo več – trudimo se bolje delati in po najboljših močeh. Za to si zdaj prizadevamo.

Kako vas je Dakar spremenil? Preizkus vzdržljivosti in odpornosti je velik.
To me je vsekakor spremenilo. Gre za veliko dela, to je način življenja. V celoti se osredotočiš in živiš za en sam dogodek. Vsak dan treniraš za Dakar. Spiš Dakar in ješ Dakar – druge možnosti ni, kot da se temu popolnoma predaš.

Na kaj ste se na pripravah za letošnjo preizkušnjo najbolj osredotočili in zakaj?
Če sem iskren, počnem isto, kot sem počel lani – delam po svojih cestnih knjigah, osredotočen sem na navigacijo, ostajam hidriran in delam, kolikor je le mogoče, da ostanemo korak pred vsemi.

ASO je naznanil, da je trasa v Savdski Arabiji popolnoma nova – kakšna sovaša pričakovanja?
ASO ima novo ruto, vendar je to savdska puščava, zato verjamem, da bodo stvari bolj ali manj enake. Zatem bo skalnata, hitra, zvita, peščena in ravna odprta puščava. V Savdski Arabiji sem se počutil domače, saj je bila tudi temperatura enaka kot pri meni doma.

Puščavo dobro pozna.

Kaj je novega na motociklu? Koliko časa ste preživeli na njem?
Na motociklu v resnici ni nič novega. Covid-19 je resnično škodoval našemu razvojnemu in testnemu programu. Na Dakarju tokrat nimamo večjih nadgradenj. To pa ni nujno slabo. Imamo trdno, hitro in pomembno ter zanesljivo platformo, kar dokazuje, da lahko zmagamo.


Vaš oče je imel velik vpliv na to, da ste se začeli ukvarjati s terenskimi dirkami. Povejte nam nekaj o letih, ko ste se družili in dirkali s prijatelji v Južni Kaliforniji.
Oče je zagotovo odgovoren za velik del mojega uspeha. Spravil me je na motor in mi pokazal pot v puščavo. Imeti prijatelje, s katerimi sem lahko dirkal, je bil vedno dober občutek – imeli smo se super in bilo je super zabavno. Še danes treniram v dolini Honde, kjer sem kot otrok vozil.

Katera havajska srajca bo izbrana za Dakar 2021?
Nisem še čisto prepričan. Večino relija moram nositi majico ekipe, ampak bom izbral nekaj dobrega, da zadevo malo popestrimo.