Prodajalne niso med kritičnimi žarišči okužb v zadnjem mesecu, zato ni smiselnega razloga za njihovo zaprtje, v sporočilu za javnost opozarjajo pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS).
 

Večina trgovin zaprta že dvanajst dni

Trenutno v Sloveniji obratuje zgolj 20 odstotkov trgovin. To je posledica vladnega odloka o prepovedi obratovanja prodajaln, ki velja od 16. 11., torej že dvanajst dni. Pravzaprav pa vse prodajalne niso smele obratovati že pred omenjenim odlokom, saj je pred tem bila v veljavi blažja prepoved obratovanja trgovin. Tako so nekatere prodajalne zdaj zaprte že mesec dni.

Trgovine niso glavni vir okužb

Na TZS pravijo, da podpirajo vladna prizadevanja za ustavitev širjenja virusa, vseeno pa zadnji podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da trgovine še zdaleč niso osrednji viri okužb. Pri zbornici izpostavljajo, da je v obdobju od 16. 11. do 22. 11., v trgovinah bilo ugotovljenih zgolj 1,9 odstotka okužb med zaposlenimi, ti pa so se po večini okužili izven delovnega mesta. Zaradi majhnega deleža okužb v trgovinah, pravijo, da ta niso kritična žarišča trenutne epidemije, posledično pa pozivajo k ponovnemu odprtju prodajaln.

Pri zbornici med drugim poudarjajo, da sta za trgovce, ki v trenutnih razmerah obratujejo, glavna izziva odsotnost zaposlenih zaradi višje sile (pri čemer navajajo varstvo otrok, šolanje na daljavo in nedelovanje javnega prevoza) in pa karantena zaradi stika z okuženo osebo izven delovnega mesta.

Stališču zbornice obenem pritrjujejo tudi ukrepi za trgovinsko dejavnost v ostalih državah EU. Ponekod v Evropi v drugem valu namreč prodajaln sploh niso zaprli, ali pa so ukrepe izvedli karseda ciljno.
 

Podatki NIJZ

Najpogostejši vir okužb s koronavirusom med 16. 11. in 22. 11. je po podatkih NIJZ delovno mesto, ki dosega 25 odstotkov vseh okužb. Okoli 24 odstotkov lokacije okužbe ne pozna, več kot 20 odstotkov se jih je okužila znotraj družine oziroma skupnega gospodinjstva.

Tako kot v četrtek trgovinska zbornica je danes tudi sindikat spomnil na ugotovitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da trgovina ne predstavlja vira okužb med prebivalci. V prodajalnah je bilo po podatkih inštituta ugotovljenih le 1,9 odstotka okužb med zaposlenimi, podobne rezultate pa na podlagi povratnih informacij iz trgovin beleži tudi sindikat.
 

Zaposleni v trgovini se pridružujejo pozivu k odprtju prodajaln

»Ob strogem spoštovanju varnostnih ukrepov želimo delati,« so zaposleni v trgovini pozvali vlado. Želijo si tudi krizni dodatek za delo v tveganih razmerah.

Ponovno odprtje trgovin v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije podpirajo. Ob tem si želijo, da bi bili njihovi člani upravičeni do dodatka za delo v tveganih razmerah, kot velja za zaposlene v javnem sektorju. Znašati bi moral najmanj 250 evrov mesečno.

»Zaposleni v trgovinah opravljajo svoje plemenito delo vestno in že ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo prebivalstva tako s hrano kot drugimi nujnimi potrebščinami. Ker pa ta segment ni neposredno urejen s strani države, ampak je v rokah lastnikov kapitala, za svoje delo še vedno prejemajo le minimalno plačilo,« so utemeljili.

Opozorili so še, da so zaposleni v trgovinah preobremenjeni, vendar ne zgolj zaradi okrnjenih ekip zaradi bolniških ali drugih odsotnosti, pač pa tudi zaradi pritiska potrošnikov. Ker ne smejo prodajati otroških izdelkov, morajo namreč v svoj že tako natrpan delavnik vključiti še komunikacijo z jeznimi strankami, ki se sprašujejo, kje naj kupijo nujno potrebna zimska oblačila in obutev za svoje otroke.
 

Tri ustavne pobude za presojo nedeljskega zaprtja trgovin

 
Ustavno sodišče je do sedaj prejelo tri pobude za oceno ustavnosti novele zakona o trgovini, ki je prinesla zaprtje trgovin ob nedeljah, je razvidno s spletnih strani sodišča.


Vložitev pobude je za STA potrdila tudi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah, ki je pojasnila, da so se za vložitev pobude odločile posamezne družbe, čeprav je sprva napovedovala, da bo to storila zbornica. Kot je dejala, zbornica nima pravnega interesa za vložitev pobude.

TZS meni, da bodo posledice zaprtja v času, ko se gospodarstvo sooča s koronsko krizo, hude. Obratovalnega časa bo manj za 16 odstotkov, posledično se bodo prihodki - ob predpostavki, da se bo del nakupov prenesel v druge dni v tednu - znižali za vsaj 10 odstotkov, je ob sprejetju novele ocenila Lahova. Dodaten udarec je prineslo vnovično zaprtje pretežnega dela trgovin zaradi obvladovanja drugega vala epidemije.