Hrana se draži kljub spremljanju cen košarice

V nadaljevanju preberite:

Visoka rast cen hrane in storitev je skrb vzbujajoča, meni ekonomist dr. Anže Burger s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po njegovih besedah zvišanja poganja predvsem pregret trg dela – z nizko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanjem delovne sile, ki ohranja desetodstotno rast plač. Po oceni dr. Bogomirja Kovača z ljubljanske ekonomske fakultete ima vlada omejen manevrski prostor pri spopadanju z inflacijo.

»Visoka inflacija je bila posledica odprave preteklih ukrepov za blažitev energetske draginje, problematična pa sta še vedno visoka rast cen hrane in storitev. Inflacija brez hrane in energije pa se umirja, kar se dogaja tudi zaradi zniževanja prihodkov v trgovini in tržnih storitvah,« povzema Anže Burger. Po podatkih statističnega urada se je letna inflacija septembra zvišala s 6,2 na 7,5 odstotka, k čemur so pomembno pripomogle višje cene hrane. Eurostat pa je v preteklih dneh objavil, da je bil avgusta v Sloveniji daleč največji padec obsega trgovine na drobno na medletni ravni med vsemi državami članicami – in sicer za 21,5 odstotka.

Kakšni so ukrepi vlade?  Kaj bi po mnenju ekonomistov morala storiti? Kaj menijo sindikati? Kako so se težav z inflacijo lotili v Italiji?