Inflacija septembra močno dviga glavo, podražitvam ni konca

Letna inflacija se je v septembru znova zvišala, in sicer opazno, s 6,2 na 7,5 odstotka. K temu so najbolj prispevale za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov medletno podražila za 26,5 odstotka, za dobro desetino so se zvišale cene izdelkov in storitev iz zdravstva, za dobrih devet odstotkov so medletno dražje tudi storitve v restavracijah in hotelih, med drugim ugotavljajo na državnem statističnem uradu (Surs).

Letno inflacijo so po uradnih izračunih statistikov ublažile za 18,6 odstotka nižje cene tekočih goriv, za dobrih osem odstotkov cenejše kot lani septembra je bilo tudi dizelsko gorivo. Na mesečni ravni pa so se cene v septembru zvišale za 0,3 odstotka. »Rast inflacije v septembru je bila v skladu z našimi pričakovanji, medletna rast cen pa je navkljub skromni, 0,3-odstotni mesečni inflaciji močneje poskočila, kar je bilo posledica učinka osnove oziroma obsežnih ukrepov, ki so omejili rast cen energentov v septembru 2022,« poudarja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Del teh učinkov v septembru ni bil več v veljavi, kar kaže 10-odstotna rast cen električne energije glede na avgust. Ivanc še kritično ugotavlja, da so imele cene naftnih derivatov zanemarljiv vpliv na septembrsko inflacijo, kar je bilo posledica zamika pri ugotavljanju rasti cen na maloprodajnih mestih z gorivom. »Posledično lahko zaradi anomalije pri zbiranju in poročanju podatkov pričakujemo v kategoriji prevoz izrazito visoko rast cen v mesecu oktobru. Nad pričakovanji je bila 5,5-odstotna rast cen v kategoriji oblačil in obutve, kar je povezano s cenami nove kolekcije. Presenetila je tudi visoka rast cen v kategoriji restavracije in hoteli.«

Na vprašanje, ali vse širše osnovana inflacija pomeni padec kupne moči za gospodinjstva, Ivanc pojasnjuje, da je »prebivalstvo v anketnem vprašalniku pričakovalo višjo rast cen. Povprečna rast cen v letošnjem letu bo verjetno blizu osem odstotkov, vendar pričakujemo okoli desetodstotno nominalno rast plač, kar pomeni približno dvo-odstotno realno rast dohodkov. Ključen izziv v prihodnjih mesecih bodo cene naftnih derivatov. Medtem ko velikih cenovnih pritiskov pri storitvah ne pričakujemo.«

V analitiki GZS sicer za letos napovedujejo povprečno inflacijo v višini 7,9 odstotka (in 4,4 odstotka v 2024), do decembra pa bo po njihovi oceni medletna inflacija upadla na 6,5 odstotka. »Ključna negotovost do konca leta so cene naftnih derivatov, pri proizvodih in hrani celo pričakujemo manjše pocenitve.« Njihove inflacijske projekcije so sicer nekoliko višje od nedavne jesenske napovedi Umarja, ki predpostavlja, da bo »s postopnim umirjanjem rasti cen inflacija konec letošnjega leta 5,4- odstotna, v povprečju leta pa bo, predvsem zaradi visokih rasti v začetku leta, 7,6-odstotna.«

Inflacija v evrodeželi septembra upadla

Ekonomist Mitja Gaspari glede na podatke, ki jih je objavil Surs, vidi glavna razloga za porast inflacije v vztrajnem naraščanje cen hrane in ukinitvi subvencij na plačilo električne energije, preseneča pa ga porast cen zdravstvenih storitev. »Očitno se je inflacija tako vzpostavila, da bo šla težko hitro navzdol. Če se bo tako nadaljevalo s cenami hrane in storitev, bo tudi zdajšnja proračunska predpostavka, da bodo zamrznili inflacijsko usklajevanje, imela hujši oziroma slabši učinek, kot če bi se inflacija po predvidevanjih zniževala. Ne vemo ali gre zdaj pri inflaciji le za enkratni septembrski poskok, ali pa se bo na ta način nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju. Upam, da se ne bo.«

Medtem ko letna inflacija v Sloveniji narašča, pa je evrskem območju septembra upadla na 4,3 odstotka, kar je najmanj v skoraj zadnjih dveh letih, od oktobra 2021, izhaja iz novih podatkov Eurostata. S tem se tudi krepijo pričakovanja, da bo Evropska centralna banka prenehala z zviševanjem obrestnih mer. »Slovenija ima zdaj pri inflaciji podobne težave kot višegrajske države, medtem ko so imele zlasti zahodne države manj težav s cenami energentov v svoji košarici. Ta razlika postaja vedno bolj zaskrbljujoča. Pri isti denarni politiki ECB se naša cenovna konkurenčnost zmanjšuje, ker se vhodni stroški naših podjetij povečujejo bolj kot pri konkurenci, zraven pa nimamo lastne denarne politike, s katero bi ublažili posledice tega,« poudarja Gaspari.