Neomejen dostop | že od 9,99€
V nadaljevanju preberite.
Vsako leto julija sto izbranih gladiatorjev krene na peklensko preizkušnjo v dolžini 135 milj (217 kilometrov) na eni izmed najbolj vročih lokacij na svetu. Death Valley (Dolina smrti) od tekačev zahteva nadčloveške napore in izjemno psihološko moč, startajo na višini 89 metrov pod morjem, v največ 48 urah pa se morajo po razbeljenem asfaltu dvigniti do višine 2550 metrov pod goro Mount Whitney.
Letos sta se zloglasnega ultramaratona Badwater udeležila 58-letni Mirko Miklič in 50-letni Marko Femc; prvi je začel daljše teke leta 2000, drugi kakšno desetletje pozneje. Da se lahko prijaviš na tako prestižno tekmo, moraš z vsaj petimi leti izkušenj z ultramaratoni v zadnjih dveh letih končati vsaj štiri uradne teke v dolžini najmanj sto milj (160 kilometrov) v predvidenem času. Šele potem prideš na seznam, s katerega organizatorji preizkušnje v Dolini smrti vsako leto izberejo zgolj sto članov ultramaratonskega plemena z vsega sveta, ki jim je dovoljeno stopiti na start v Badwater Basinu. Resda je več kot pol udeležencev Američanov, toda tekači z drugih koncev sveta prevzemajo vse vidnejšo vlogo v ekstremnih razmerah, ko se temperatura ozračja dvigne do 54 stopinj Celzija, na asfaltu pa superge dobesedno razpadajo od vročine. Pred pogumneži je samo ena zahteva: priti v največ 48 urah do cilja 217 kilometrov dolge poti, med katero je skupno za okoli 4500 metrov vzponov.
V posebnih okoliščinah, ko sta ves čas na hudi preizkušnji telo in psiha tekačev, mora vsak obvezno imeti lastno spremljevalno ekipo. Mirko Miklič se je po lanskem predčasnem odstopu na svojem premiernem Badwaterju zaradi velike pregretosti letos na kraj velikega trpljenja vrnil z isto zasedbo spremljevalcev.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji