Roglič izgubil epsko bitko, ne pa vojne

Primož Roglič (Jumbo Visma) si prvega srečanja z Anglirujem, najtežjim vzponom Vuelte, ne bo zapisal med lepše spomine. V epski bitki, s katero se je končala kraljevska 12. etapa – zmago je slavil Hugh Carthy (Education First) – je izgubil rdečo majico. Nikakor pa ni izgubil dirke po Španiji.

Slovenski zvezdnik je po že treh etapnih zmagah veljal za papirnatega favorita na kolesarskem kralju Asturije, na katerem so doslej zmagovali veliki hribolazci, Jose Maria Jimenez, Roberto Heras, Gilberto Simoni, Alberto Contador … Rogli pa so prišli ekstremni nakloni na Angliruju (12,4 km dolžine ob povprečnem naklonu 9,9 odstotka in najbolj strmem delu pri 23,5 odstotka) do živega. V težavah se je znašel po napadu Enrica Masa (Movistar) 3,5 km pod vrhom, ko je bilo sprva videti, da le pokriva premikanje svojega najnevarnejšega tekmeca za rdečo majico Richarda Carapaza (Ineos), s katerim sta etapo začela izenačena po času v skupnem seštevku. Tudi Ekvadorec ni deloval najbolj sveže, vendar je do sape prišel hitreje kot 31-letni Kisovčan, ki ni mogel slediti njegovemu naslednjemu pospešku.

Če bi Roglič zapadel v hujšo krizo, bi tokrat lahko tudi izgubil Vuelto, vendar je ni. S svojo prislovično nepopustljivostjo in trdoživostjo je iz sebe iztiskal še zadnje vate moči, na srečo je imel še vedno ob sebi svojega najmočnejšega pomočnika iz ekipe Jumbo Visma (ekipa je spet opravila izjemno delo, saj je Roglič ciljni vzpon začel obkrožen s petimi »telesnimi stražarji«) Seppa Kussa. Američan je bil morda dovolj močan, da bi slavil etapno zmago, vendar je bilo jasno, kaj je njegova naloga. Kjer koli je lahko, je dajal zavetrje svojemu kapetanu, ki je poskušal omejiti škodo. Na koncu mu je to uspelo odlično, saj se je tudi Carapaz ob napadu nanj nekoliko precenil. Zmanjkalo mu je moči, ko je šlo za etapno zmago.

V velikem slogu se je svojega največjega uspeha doslej veselil Carthy, ki je pobral tudi 10 odbitnih sekund, za 2. in 3. mesto sta jih prejela tudi Aleksandr Vlasov (Astana, 6) in Mas (4). Najbolj pomembno je, da je Carapaz s 4. mestom Rogliču, ki je končal kot 5., odščipnil le 10 sekund. Toliko zdaj Roglič zaostaja za rdečo majico, v igro zanjo se je vrnil Carthy, ki zdaj na 3. mestu zaostaja le 32 sekund, tri sekunde za njim je Dan Martin (Israel Start Up Nation). Kot kaže, bo to četverica, ki bo med seboj odločala o zmagovalnem odru 75. Vuelte.

Počitek, testiranje, kronometer

Roglič, ki bo v 13. etapi spet nosil zeleno majico najboljšega po etapnih uvrstitvah, je kljub udarcu, ki ga je prejel na Angliruju, še vedno prvi favorit. Zdaj ga čaka drugi dan premora, ki bo ključen zaradi ponovnega testiranja celotne karavane na koronavirus. Upati je, da je mehurček zdržal, kot je v prvem tednu dirke, po katerem ni bilo pozitivnih izidov, ter da se bo po počitku slovenski zvezdnik vrnil na zmagovita pota.

V torek ga čaka preizkušnja, na kateri lahko tekmecem povzroči največ škode in v svoj prid drugo leto zapored odloči Vuelto – 33,7 km dolga vožnja na čas, pred katero je izrazit favorit. Ta bo sicer nekoliko spominjala na tisto v 20. etapi Toura, v kateri je izgubil rumeno majico v dvoboju s Tadejem Pogačarjem (zaključni klanec na La Planche des Belles Filles je bil dolg skoraj 6 km), še bolj pa na SP v Bergnu 2017, kjer je Roglič osvojil srebrno kolajno za Tomom Dumoulinom. Po 31,9 km večinoma ravninskih cest bo na vrsti 1,8 km dolg, vendar izjemno strm klanec na Mirador de Ézaro s povprečnim naklonom 14,6 odstotka in najstrmejšim delom pri 29 odstotkih. Na Angliruju mu na tovrstnih naklonih ni šlo najbolje, upati je, da se bo z njimi jutri bolje spoprijel. Zdaj bo že šlo za to, kdo bo 8. novembra v rdeči opravi prijezdil v Madrid.