Razkrivamo, kateri deli Slovenije so najbolj ogroženi

LJUBLJANA – Ponoči se je vodnatost rek po vsej državi povečala. Pretoki rek po večjem delu Slovenije so veliki, posamezne reke v severni in osrednji Sloveniji se razlivajo.

Danes čez dan se bodo pretoki rek zmanjševali, zvečer pa znova začeli naraščati. Pretoki rek se zmanjšujejo, naraščajo kraški vodotoki in Sava v spodnjem toku. Drava je imela na meji z Avstrijo zjutraj ustaljen pretok okoli 1.100 kubičnih metrov na sekundo. Danes in jutri bo naraščala tudi v srednjem in spodnjem toku, kjer bo danes dosegla pretok 1.300 m3/s in poplavljala.

​Današnja plima okoli 10. ure lahko doseže obalno črto, večerna plima pa bo ponovno povišana in lahko preplavi obalo v višini od 20 do 30 centimetrov.
 

---

Preberite še:
Namočena Slovenija, a še ni konec: kleti pod vodo, odkrite strehe, sprožen plaz

Kot bi odjeknila bomba: vodna tromba razdejala Umag

---

Po podatkih oddelka za meteorološke in oceanografske napovedi urada za meteorologijo in hidrologijo agencije za okolje (Arso) bodo v noči na nedeljo in v nedeljo čez dan v zahodni polovici Slovenije nastajali močnejši krajevni nalivi. Od sobote popoldne do nedelje zvečer bo predvidoma padlo od 50 do 100 litrov dežja na kvadratni meter.

V noči na nedeljo bodo najmočneje narasle reke v zahodni in delno osrednji in južni Sloveniji ter Sava v srednjem in spodnjem toku, kjer lahko pride tudi do razlivanj. Polnila se bodo kraška polja.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je prebivalce, ki so doma v bližini Barja, Ljubljanice, Gradaščice, Malega Grabna, Glinščice, Gameljščice, Gobovška in Besnice, opozorila na možnost poplav ta konec tedna.



Meja sneženja bo precej nihala, v sredogorju bo večinoma deževalo, v visokogorju pa snežilo. Nad okoli 2000 metrov vremenoslovci pričakujejo veliko novega snega, zato bo tam nevarnost proženja snežnih plazov zmerna do velika. Na Kredarici bo snežna odeja presegla višino 300 centimetrov, kar bo največja novembrska višina snežne odeje od začetka primerljivih meritev (od leta 1971). Dosedanji rekord, 275 centimetrov, je iz leta 2010.

Po podatkih Arsa je nevarnost snežnih plazov v visokogorju Julijskih Alp nad nadmorsko višino okoli 1900 metrov znatna, tretje stopnje, pod 1800 metri ter drugod v naših gorah pa majhna, prve stopnje. Prožijo se lahko srednji in manjši plazovi nesprijetega snega z dovolj strmih pobočij. Veliko je zametov, ki se lahko sprožijo pod manjšo obremenitvijo snežne odeje.