Najti pravega človeka, potencialno uspešnega menedžerja, je bistvenega pomena za rast podjetja. A brez pravega talenta je to težko izvedljivo. Pogosto se zgodi, da poslovni voditelji, ki so pred kratkim zasedli položaj na najvišji ravni, ugotovijo, da se kljub trudu in ekstremni motivaciji težko spopadajo z novimi odgovornostmi. Poleg tega včasih visoko usposobljen kandidat, novi zaposleni ali napredovali uslužbenec, čeprav se zdi, da ima ves potencial in spretnosti na svetu, sam ni prepričan o svojih sposobnostih.
Voditelj. Vodja. Menedžer
Preprosto povedano, voditelji ustvarjajo vizijo, menedžerji dosegajo cilje. Voditelji opišejo abstraktno sliko, menedžerji jo z ekipo jasno narišejo.
Foto: Pexels
Ne glede na to, kakšno vodstveno vlogo prevzame posameznik, je vedno pomembno zavedanje, da je vodenje delo z ljudmi. Zato je za uspešno vodenje – poleg veščin menedžmenta in analitičnih sposobnosti – pomembna tudi čustvena inteligenca. In ravno v tej dimenziji se kaže zahtevnost poklica: sposobnost sodelovanja z ljudmi, da skupaj dosegajo zastavljeno vizijo, cilje in razvijajo potencial posameznika in organizacije.
V tem delu so uspešnejši vodje, ki so hkrati voditelji (liderji). Ti v nasprotju z menedžerji (vodji), ki skrbijo predvsem za to, da so cilji doseženi uspešno, učinkovito in ustvarjalno, pokažejo tudi smer razvoja in vizijo ter ljudi opogumljajo in motivirajo za korake v tej smeri.
V tem smislu je lahko voditelj marsikdo, ne le tisti, ki ima formalno postavljen naziv menedžerja, vodje ali direktorja. Procesi opolnomočenja ljudi v organizacijah so namenjeni prav temu: da jih vedno več prepoznava in dobiva pogum za vodenje.
Raziskava Profiles Slovenija in Združenja Manager pred nekaj leti je pokazala, da se slovenski menedžerji odlikujejo po usmerjenosti k rezultatom in prevzemanju akcije, hkrati pa je osvetlila izzive na področju motiviranja, podpiranja sodelavcev pri njihovem razvoju in pozornosti – da jim prisluhnejo, torej pri empatiji.
Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.
Prav razvoj vodenja z empatijo je tisto, kar na podlagi sodobnih raziskav o poklicu vodenja in izzivih trajnosti spodbujajo v združenju, pravi
Petra Juvančič, nova izvršna direktorica Združenja Manager.
»Sama imam izjemno dobro izkušnjo s čustveno inteligentnim vodenjem v podjetju, iz katerega prihajam. Upam, da sem se iz tega zgleda veliko naučila tudi sama,« dodaja.
Juvančičeva je zagovornica vodenja z zgledom in verodostojnostjo (delam, kar govorim), saj je to najvišja raven avtoritete, pravi in dodaja, da mora dober vodja biti vzor spoštovanja vrednot organizacije, ki jo pooseblja.
Ob lanski 30. obletnici združenja so slovenski menedžerji svoj poklic opredelili okrog petih stebrov vrednot – etika, zaupanje, odgovornost, spoštovanje in sodelovanje.
Vse, kar si želiš, je na drugi strani strahu
Ko se lotevaš nečesa novega ali neznanega, je povsem naravno, da imaš do tega veliko spoštovanje. Kot vodja pogosto stopaš v neznano, k temu spodbujaš tudi druge in hkrati prevzemaš odgovornost za posledice. A če se vnaprej vdaš, tudi nikoli ne moreš zmagati.
Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager
Bistvenega pomena je komunikacija
Lucija Sajevec, direktorica AMZS, meni, da je pri vodenju bistvena komunikacija. Ljudje smo različni, imamo različne načine dojemanja, razumevanja in izražanja. Zato je za uspešno sodelovanje in timsko delo zelo pomembno, na kakšen način bomo sporočilo prenesli naprej in da je komunikacija strukturirana. Če želimo, da nas ljudje razumejo, jim moramo znati pojasniti, zakaj (zakaj nekaj počnemo, kaj je namen), kako (kakšne aktivnosti, kdo so njihovi nosilci, v kakšnem časovnem okviru) in kaj (kaj so naši cilji, vizija, usmeritev), pravi.
Lucija Sajevec, direktorica AMZS in naj mlada menedžerka leta 2019.
Lahko se zgodi, da smo del zakaj, kako in kaj odlično pripravili, pa način komunikacije ni bi ustrezen oziroma primeren, ali obratno. Tako nastajajo trenja. Pri vodenju je torej zelo pomembno, da pojasnimo kontekst, preverimo, ali smo bili slišani in razumljeni, ter da znamo sami poslušati in slišati, pojasnjuje direktorica AMZS, ki je tudi lanska naj mlada menedžerka leta.
»Komunikacija mora biti odprta, spoštovati moramo različna mnenja in poglede,« poudarja. »Sama zelo cenim povratno informacijo, saj se tudi tako vseskozi učim. Ob vsem tem si moramo prizadevati še za pozitiven pristop. Velikokrat zaradi ene napake ali pomanjkljivosti kritiziramo vsepovprek. In tako spregledamo dobro, ki ga je običajno veliko več kot slabega. Ko enkrat začnemo poudarjati pozitivno (mi na primer kolegij začnemo z 'delimo pozitivno' – vsak pove nekaj pozitivnega), ugotovimo, kakšno izjemno moč ima pohvala. Tako se ustvarja zares vrhunska energija, s katero obračamo stvari na bolje.«
Po drugi strani Juvančičeva poudarja, da komuniciranje ni isto kot obveščanje ali informiranje, torej zgolj podajanje informacije. Za uspešno in učinkovito komuniciranje in čustveno inteligentno vodenje je pomembna dvosmerna komunikacija, ki pripelje do izmenjave informacij in skupnega razumevanja sporočil, pravi.
Koronska kriza je pomen takšnega komuniciranja samo še okrepila. V drugi polovici aprila so med člani Združenja Manager izvedli raziskavo, čemu menedžerji drugi mesec krize namenjajo pozornost. Sodelovali so pretežno (več kot 90 odstotkov) predstavniki najvišjega in izvršnega vodstva podjetij. Skoraj polovica jih med svoje prioritete uvršča močno povečano komunikacijo z zaposlenimi. Vsi ti se zavedajo, da brez ustreznega komuniciranja ni zavzetosti in motivacije sodelavcev.
Kako nastopiti ob napredovanju?
Večkrat sem napredovala znotraj posamezne ekipe, kar lahko povzroči težavo – danes si na istem delovnem mestu kot kolega, že jutri njegov vodja. Menim, da se odnosi zaradi tega ne bi smeli spremeniti – medsebojno spoštovanje in odprta komunikacija morata ostati, ne glede na položaj v podjetju. Zgolj zaradi napredovanja se človek ne sme spremeniti. Je pa res, da te nove izkušnje plemenitijo, in če znaš tako iz dobrega kot manj dobrega, kar se ti zgodi, potegniti prave nauke, napreduješ kot osebnost, s tem pa postajaš tudi boljši vodja.
Lucija Sajevec, direktorica AMZS in naj mlada menedžerka leta 2019
Majska širša raziskava o kakovosti komuniciranja v krizi, v kateri je sodelovalo tudi Združenje Manager, po prvih ugotovitvah kaže, da so se slovenski menedžerji po mnenju zaposlenih pri komunikaciji v krizi odrezali nadpovprečno. Zaposleni so hitro dobili potrebne informacije od svojega vodje, tudi informacije o podjetju, vodje so komunicirali dovolj pogosto. Več kot 40 odstotkov sodelujočih je vodstvu za komunikacijo v krizi podalo odlično oceno, najvišjo povprečno oceno pa so pripisali prav posluhu vodje (šefa) za osebne okoliščine posameznika.
Odgovornost vodij je velika, sploh tistih, ki so na čelu velikih sistemov ali množice zaposlenih. Lucija Sajevec verjame, da se v teh nepredvidljivih časih porajajo tudi občutki strahu. Po njenem težko vodiš, če je v tebi (dolgoročno) strah, zato poudarja, da delo opravljamo dobro, če smo usmerjeni v pozitivno in napredek ter če pri njem kar se da – uživamo.
Najpogostejši strahovi novih menedžerjev
a) Strah pred neuspehom
Neuspeh je nekaj, česar se bojimo vsi, vendar to ne bi smelo vplivati na naše delo. Neuspeh je treba obravnavati kot obvezen del uspeha. Kakor je izjavil Henry Ford: »Resnična napaka je samo tista, iz katere se ničesar ne naučimo.«
b) Strah pred sprejetjem težkih odločitev
Novoimenovani vodja se znajde pred težko odločitvijo. Pogosto se pojavi strah, ali se bo odločil pravilno. Tu je tudi strah pred posledicami odločitve. Kljub temu je izjemno pomembno, da se ne zatakne v »paralizo analize« ali neodločnost.
c) Strah pred kritiko
Kritika je obvezen del vsakega vodstvenega položaja. Čeprav se je večina boji, je njena vloga v resnici dvigovanje standarda odličnosti.
Komentarji