Oktobrsko razpoloženje še brez vidnega slabšanja

Med večjimi gospodarstvi se je predvsem poslabšala v Franciji (-4,5) in na Češkem (-4,9), medtem ko se je v Nemčiji celo okrepila (1,5). Krepitev v Nemčiji je bila predvsem posledica rasti zaupanja v industriji ter v trgovini na drobno. Najbolj se je pričakovano poslabšalo zaupanje potrošnikov, kar je povezano z medijskim poročanjem o novem valu zajezitvenih ukrepov.
 
V prihodnjih mesecih pričakujemo slabšanje gospodarske klime (manj izrazito kot v spomladanskih mesecih), ker se zajezitveni ukrepi širijo tako v Evropi kot v ZDA, kar bo imelo vsaj začasen vpliv na šibkejše povpraševanje po trajnih dobrinah ter domačih storitvah.
 

Avstrijska industrija oktobra še z dobrimi obeti

Nekoliko presenetljivo se je oktobra okrepil avstrijski indeks nabavnih managerjev v predelovalnih dejavnostih, ki ga meri Unicredit Bank Austria (anketa je bila izvedena med 12. in 23. oktobrom). Okrepil se je na 2-letno najvišjo vrednost, kar je bilo posledica krepitve knjige naročil in celo rahlih inflacijskih pritiskov. Proizvajalci blaga naj bi sicer še vedno neto odpuščali kot celota, in sicer že 8. zaporedni mesec.
 
Nova izvozna naročila so se okrepila še tretji zaporedni mesec, in sicer najbolj v sektorju polproizvodov in investicijskih dobrin, kjer so bili tudi padci v spomladanskih mesecih največji. Optimizem glede prihodnjih izgledov se je nekoliko znižal, vendar je industrija še vedno prepričana v prihodnjo rast naročil.
 

Septembrska poraba električne energije v Sloveniji za 5 odstotkov višja kot lani

Septembrska neto proizvodnja električne energije je znašala 1.395 GWh in se je glede na avgust 2020 povečala za 3 odstotke, glede na september 2019 za 36 odstotkov. Ključen pospešek rasti ji je dala odlična hidrologija (mesec september je bil precej deževen glede na lanskega in glede na dolgoletno povprečje), saj je bila proizvodnja v hidroelektrarnah višja za 117 odstotkov, v termoelektrarnah za 35 odstotkov večja, v jedrski elektrarni pa za odstotek večja. Vsa dodatna proizvedene električna energija se seveda ni porabila v Sloveniji (sprememba v uvozu in izvozu nevtralizira spremembo v porabi).
 
Poraba električne energije se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 5 odstotkov in je znašala 1.102 GWh, medtem ko je v septembru lani znašala 1.054 GWh. To je pomenilo 5- odstotno medletno rast. V oktobru se bo poraba električne energije po naši oceni znižala za dodatno odstotno točko, pri čemer se bo v industriji medletno še okrepila, v storitvah pa bo upadla, kar bo tako posledica nedeljskega zaprtja trgovin kot sprejetja omejitvenih ukrepov za določene storitvene dejavnosti in omejitev gibanja prebivalstva po 21. uri.
 
Poraba goriv je odražala padec letalskega prometa, šibkejše trende v transportu kot tudi vedno nižji delež gospodinjstev, ki svoje stanovanjske površine ogreva s kurilnim oljem. V primerjavi s septembrom 2019 se je namreč oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje zmanjšala za 77 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 60 odstotkov, motornim bencinom za 3 odstotke in z drugimi naftnimi proizvodi za 4 odstotke. Oskrba z zemeljskim plinom je bila medletno višja za odstotek (poraba v industriji je bila tu ključna), lignita za 17 odstotkov, kar je bilo posledica večje proizvodnje v TEŠ-u.
 

Septembrski trendi v trgovini precej nad nivoji iz preteklega leta

Septembrski realni prihodek v trgovini na drobno (ne odraža spremembo cen) v Sloveniji je bil medletno nižji za 6,9 odstotka in je bil predvsem posledica občutno nižjega realnega prihodka od prodaje v trgovini na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi. Medletno je bil namreč še vedno za 26,6 odstotka nižji kot v septembru 2019.
 
Realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv je bil za 4,4 odstotka višji kot v septembru 2019, kar odraža dejstvo, da so potrošniki del izpada nakupov iz preteklih mesecev nadomestili v septembru. Prihodek od prodaje živil je bil v septembru 2020 medletno za 5,3 odstotka višji, prav tako je bil prihodek od prodaje neživil za 3,9 odstotka višji kot v enakem obdobju leto prej. V prvih devetih mesecih je bil tako realni prihodek v trgovini z živili kot z neživili na podobni ravni kot v lanskem letu.

Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno z motornimi vozili in od popravil le-teh je bil v septembru 2020 na letni ravni nižji le še za 3,2 odstotka. Realni izpad se je v prvih devetih mesecih znižal na 14 odstotkov.

Poslovno svetovanje z najvišjo rastjo prihodkov

 
Z 2-mesečnim zamikom (to je običajno) so bili objavljeni podatki o prihodkih v ključnih storitvenih dejavnostih (januar-avgust 2020), ki so pokazali, da so bile najbolj prizadete dejavnosti gostinstvo (sem spadajo hoteli in strežba hrane in pijače), kjer je bil padec več kot 30-odstoten in dejavnost snemanja filma in zvoka (podoben padec).

Padec je bil sicer daleč največji v dejavnosti potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (-70 odstotkov), kjer so gospodarske družbe v 2019 še ustvarile 66 milijonov evrov dodane vrednosti in so zaposlovale 1.527 oseb (po delovnih urah). Dejavnosti, ki so beležile rast, so bile podjetniško in poslovno svetovanje (+8,7 odstotka), varovanje (+6,3 odstotka), računalniško programiranja (+4,4 odstotka), druge informacijske dejavnosti (+3,5 odstotka) in oglaševanje in raziskovanje trga (+3,2 odstotka). To po našem mnenju nakazuje, da so podjetja več pozornosti kot običajno namenila digitalnemu oglaševanju.
 

Slovenska kmetijska letina v 2020 nad pričakovanji

Izzivi s pandemijo covid-19 so prizanesli sektorju kmetijstva (tudi vsi dosedanji zajezitveni ukrepi so bili za ta sektor izvzeti), in sicer predvsem zaradi odsotnosti vročinskih valov in ugodnih padavin. Letina večine poznih poljščin, predvsem koruze in krompirja, bo visoko nad desetletnim povprečjem.
 
Pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje je prvič presegel 10 ton na hektar, silažne koruze pa 50 ton na hektar. Hmeljarji so v letu 2020 obdelovali 1.489 hektarjev hmeljišč, kar je bilo za 8 odstotkov manj kot v 2019, vendar bo skupni pridelek hmelja težji kot v letu prej.
 
Pričakovani pridelek bo za 13 odstotkov večji od lanskega in za 20 odstotkov večji od zadnjega desetletnega povprečja. Povprečni pridelek sončnic je 2,7 t/ha, kar je za 13 odstotkov več od pridelka v 2019. Jabolka naj bi obrodila v povprečju 31,6 t/ha, kar je za skoraj četrtino več od zadnjega desetletnega povprečja. Dobro naj bi obrodile tudi hruške, povprečno 21,3 t/ha, kar je za 53 odstotkov več od lanske podpovprečne letine (13,9 t/ha).
 
Precej nenavadno situacijo kažejo podatki o krčenju realne dodane vrednosti v kmetijstvu (nacionalni računi), ki naj bi se v 1. oz. 2. četrtletju medletno skrčila za 5 oziroma 9 odstotkov. Ocenjujemo, da bodo ti podatki ustrezno popravljeni (gre namreč za prvo oziroma drugo oceno). V celotnem letu 2019 je sektor kmetijstva in gozdarstva ustvaril skoraj milijardo evrov dodane vrednosti, kar je bilo 2,3 odstotka celotne v nacionalnem gospodarstvu.