V nadaljevanju preberite:

- Danes in jutri bi morala gledališka skupina Pippa Delbona s predstavo Radost, ki je bila pred leti tudi na programu Borštnikovega srečanja, nastopiti v Teatros del Canal v Madridu. V načrtu je bilo, da si jo bom šla ogledat, a je bila pred nekaj dnevi odpovedana, zato ker je zdravnik vodji ekipe Delbonu, ki že desetletja trpi za hudo kronično boleznijo, okužen je s hivom, potovanje iz Italije v Španijo odsvetoval.

- Njegov film Vojna se začne s Pasolinijevim citatom Sui miei stracci sporchi scrivo il tuo nome – libertà. Na svoje umazane krpe pišem tvoje ime – svoboda. Pippo v vseh svojih projektih pravzaprav govori o življenju umetnika, ki ne ločuje med umetnostjo in vsem drugim. Njegovo soočanje z bridkimi naplavinami margine, pred katerimi si vsi zatiskamo oči, je ganljivo in srhljivo hkrati. Iz tega dela poezijo.

- Za Pippa je gledališče način življenja: »Teater je samota, druženje, preprostost. Ne znam drugače, kot da življenje uravnavam prek odnosa z umetnostjo. V nas je bivanje onkraj intelektualnosti, onkraj kulture. Pripada nekdanjemu plemenskemu bitju. Mislim, da je v tem neraziskanem delu človeka naše bistvo. Treba se je spustiti v to neznano in nevarno temo. Mentalno moramo vstopiti tja, kjer se ne počutimo varno.«