Anže Lanišek v točkovanju 69. novoletne turneje na visokem 6. mestu. Najpogostejši sparing partner je zdaj Robert Hrgota.
Galerija
Anže Lanišek se je takole predvčerajšnjim veselil odličnega drugega mesta v Innsbrucku. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Domžalski skakalni as Anže Lanišek se je predvčerajšnjim veselil svojih četrtih in vsekakor najodmevnejših stopničk med elito, saj jih je dosegel na znamenitem Bergislu nad Innsbruckom. Pred velikim finalom 69. novoletne turneje v Bischofshofnu, kjer se bodo danes ob 16.30 začele kvalifikacije za jutrišnjo tekmo (16.45), v seštevku tega tekmovanja kot najboljši Slovenec drži visoko šesto mesto.
Na tem položaju je tudi v svetovnem pokalu po več kot tretjini izpeljanih tekem v predolimpijski zimi 2020/21, kar le še potrjuje visoko raven njegovega skakanja. »V skokih in uspehih zdaj res izjemno uživam. Najbolj sem vesel takrat, ko skočim daleč; kljub napakam, ki se pač zgodijo,« je s Solnograškega sporočil 24-letni Domžalčan in se spomnil preglavic, ki jih je imel pri pristankih v Oberstdorfu in Garmisch-Partenkirchnu. Brez njih bi obakrat prejel višje ocene za slog, z njimi pa bi bil v točkovanju turneje precej bližje vodilnemu poljskemu šampionu Kamilu Stochu, od katerega ga pred sklepnim dejanjem na skakalnici Paula Ausserleitnerja loči 39,5 točke. »Po tekmi v Oberstdorfu sem bil jezen, pa smo videli, kaj mi je to prineslo v Garmischu. Zato v Innsbrucku nisem več kuhal jeze. Pred finalnim nastopom niti nisem bil živčen, počutil sem se dobro, vedel sem, kakšne napake sem dan prej naredil v kvalifikacijah in na kaj moram biti pozoren,« je pojasnil Lanišek in priznal, da se mu je po nedeljskem podvigu na Tirolskem s pleč odvalil velik kamen.
Obeta se še huda bitka
»Začutil sem olajšanje, ker nisem več zaznal strahu pred uspehom, kot sem ga, recimo, v Garmischu. Kar zadeva doskoke v telemark, zaradi katerih so me nekateri zafrkavali, pa lahko rečem le, da vem, da jih znam delati – tudi pri velikih daljavah!« je ponovil član SSK Mengeš, ki bo šel še naprej iz skoka v skok in iz tekme v tekmo. »Tako sem si zastavil že pred začetkom sezone, le zakaj bi tudi kaj spreminjal, če dobro deluje,« je poudaril slovenski prvak. Velika naprava na Solnograškem mu je všeč, pravzaprav je njegova najljubša na novoletni turneji. »To je bila moja prva 120-metrska skakalnica, na kateri sem skočil,« ne bo nikoli pozabil Lanišek, ki se je pri petnajstih letih prav v Bischofshofnu v zgodovino tega športa vpisal kot najmlajši zmagovalec tekme za celinski pokal.
Na vprašanje, komu pripisuje največ možnosti v boju za zlatega orla, v katerem sicer najbolje kaže Stochu, ki ima 15,2 točke naskoka pred rojakom Dawidom Kubackim in 20,6 pred Norvežanom Halvorjem Egnerjem Granerudom, je odvrnil, da se vrstni red pri vrhu vseskozi meša. »V Oberstdorfu je najbolje začel Karl Geiger, nato je vodstvo prevzel Granerud, zdaj je na vrhu Stoch. Obeta se še huda bitka za skupno zmago na turneji, zanjo pa se bosta po mojem udarila Stoch in Kubacki, ki sta ta čas na tekmah najmočnejša,« je ocenil domžalski rekorder, ki še ne čuti kakšne utrujenosti. Potem ko je ostal brez cimra Timija Zajca, ki si bo moral – mimogrede – prek celinskega pokala spet priboriti pravico do udeležbe med elito, ni ostal tudi brez sparing partnerjev za računalniške igrice v prostem času. »Še posebno zagrizen za nogometne dvoboje je trener Robert Hrgota, pomerim pa se z vsakomer, ki si zaželi kakšne igre,« je še dejal Žaba. N
Komentarji