Konec premoga, prihajajo sonce in atomi

Kitajska, ki si prizadeva za zelo ambiciozen program razogljičenja oziroma prestrukturiranja svojega energetskega sektorja, je julija zagnala največji sistem za trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida na svetu.

V shemo bodo najprej vključili 2000 podjetij v energetskem sektorju, ki so skupaj odgovorna za približno štiri milijarde ton emisij CO2 na leto. Druge industrijske panoge bodo v shemo dodali pozneje.

Shema trgovanja naj bi drugemu največjemu svetovnemu gospodarstvu, ki pa zaradi obsežne uporabe premoga hkrati povzroči največ izpustov CO2, pomagala pri zmanjševanju emisij in doseganju podnebnih ciljev. Kitajski predsednik Xi Jinping je septembra lani napovedal, da si bo Kitajska prizadevala doseči vrh izpustov CO2 pred letom 2030 in do leta 2060 doseči ogljično nevtralnost.



Podjetja, ki bodo vključena v shemo trgovanja, bodo dobile določene kvote za emisije CO2. Podobno kot to velja v sistemu trgovanja z emisijskimi kuponi v Evropski uniji, bodo lahko tisti, ki svoje kvote ne bodo dosegli (ker bodo torej uspešno znižali emisije), svoje pravice do presežka emisij prodali tistim, ki onesnažujejo več.

Preveč radodarno dodeljevanje kvot

Strokovnjaki so sicer ocenili, da se kvote dodeljujejo zelo radodarno, kar ustvarja malo spodbud za zmanjšanje emisij.
Kitajska je medtem dejala, da želi zagotoviti, da se podjetja najprej navadijo na sistem, pozneje pa da lahko kvote zaostri. Trgovanje z izpusti v pilotnih projektih se je začelo leta 2013, in sicer v več mestih in provincah. Ob začetku obvezne sheme je bila cena za eno izpustov CO2 na borzi v Šanghaju 48 juanov (približno 6,30 evra).



Na Kitajskem trenutno kar 80 odstotkov energije pridobijo iz fosilnih goriv (premoga, nafte in zemeljskega plina), načrtujejo pa, da bo ta delež do leta 2060 upadel na samo 14 odstotkov. To naj bi dosegli s ponovno preobrazbo energetskega sistema. Ta vključuje gradnjo osmih velikih središč za proizvodnjo »čiste energije«, vrsto jedrskih elektrarn v obalnih predelih, nove daljnovodne zmogljivosti za prenos elektrike, zmogljivosti za shranjevanje energije in ukrepe za fleksibilen sistem pridobivanja elektrike.



Nekoliko poenostavljeno, Kitajska pripravlja vse potrebno za prehod od uporabe premoga k elektriki, pridobljen iz virov, ki ozračja ne obremenjujejo z izpusti toplogrednih plinov. Premog, ki ga ima Kitajska v izobilju, je omogočil njeno industrializacijo. Leta 1965 je država porabila 144 milijonov ton naftnega ekvivalenta energije iz premoga, do leta 2013 se je ta poraba povečala na 1969 milijonov ton naftnega ekvivalenta. Hkrati pa je delež premoga v celotnem energijskem spletu države s 77 odstotkov leta 1990 do danes že upadel pod 60 odstotkov, ugotavlja China Power, ameriški mislišče, ki se posveča kitajski energetski politiki.



Drugi pomembni trend prehoda k ogljični nevtralnosti bo večja poraba energije v obliki elektrike. Proces gre z roko v roki z napredujočo urbanizacijo – kitajska mesta rastejo in dejavnosti v njih kažejo vse večje zanimanje za elektriko, ki za končnega uporabnika velja za enega najpreprostejših in najbolj čistih virov energije. Do leta 2030 na bi se delež elektrike v skupni porabi energije približal 40 odstotkom, medtem ko je bil leta 1990 nižji od petih odstotkov.

Danes tudi velik delež elektrike prihaja iz premogovih elektrarn, kar pa želi kitajska vlada razmeroma hitro spremeniti. Do leta 2025 bodo s sončno in jedrsko energijo pridobili šest odstotkov elektrike, do leta 2060 pa naj bi se ta delež povečal na kar 42 odstotkov.