Razmere za poslovanje so v podjetjih še vedno zelo zaostrene, predlagani ukrepi pa bi podjetnikom omogočili obstoj in nadaljnje poslovanje, navajajo pri GZS.
 
GZS za vključitev v PKP8 med drugim predlaga:

• sofinanciranje zvišanja minimalne place;
• subvencioniranje zaščitne opreme;
• podaljšanje ukrepa čakanja na delo do 30. 6. 2021, prilagoditev kriterija upravičenosti ter ugodnejšo obravnavo delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade pri ukrepu čakanja na delo;
• podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov;
• po-zavarovanje terjatev do slovenskih kupcev;
• bon za športno rekreativne aktivnosti ter kulturni bon.

Predlogi ukrepov v celoti

 
1. Sofinanciranje zvišanja minimalne plače

Za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, prejme delodajalec povrnjeno razliko med višino minimalne plače, kot jo določa 3. člen zakona in 940,58 evri. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
 
2. Subvencioniranje zaščitne opreme

Predlagamo subvencioniranje celotnega ali večjega dela zaščitne opreme za preprečevanje širjenja koronavirusa v najbolj izpostavljenih institucijah ali dejavnostih brez omejitev glede na kadrovske, finančne ali organizacijske kazalce izvajalca.

V dejavnostih, kjer so zaposleni zavezani k uporabi posebne, zahtevnejše ali dodatne zaščitne opreme zaradi preprečevanja koronavirusa in pri prostovoljcih, ki jih napoti organizacija (pomoč, čiščenje, druge storitve v zdravstvenih ustanovah in na podobnih delovnih mestih), se pojavlja teža dodatnega stroška zaščitne opreme, za katerega ni nujno, da je izvajalec upravičen do subvencij. V nasprotnem primeru obstaja bojazen uporabe manj primernih ali ne ustrezno menjanih zaščitnih sredstev.
 
3. Oprostitev vračila prejetih pomoči

Upravičencem, ki zaradi odlokov vlade niso mogli opravljati dejavnosti, ali so jo opravljali v bistveno zmanjšanem obsegu, ni potrebno vračati sredstev iz naslova oprostitve plačila prispevkov, temeljnega dohodka, fiksnih stroškov ali čakanja na delo, v primeru neizpolnjevanja pogoja padca prihodkov.
 
4. Izenačevanje pogojev na področju dejavnosti trgovine

Izenačiti je potrebno pogoje trgovinske dejavnosti malih trgovcev s trgovci z naftnimi derivati pri prodaji proizvodov, ki niso osnovna ponudba bencinskih servisov. Mali trgovci so v podrejenem položaju glede odpiralnih časov v odnosu v razmerju do trgovcev z naftnimi derivati.
 
5. Podaljšanje ukrepa čakanja na delo do 30. 6. 2021 in prilagoditev kriterija upravičenosti

Predlagamo podaljšanje ukrepa čakanje na delo do 30. 6. 2021, pri čemer bi bilo potrebno oblikovanje nove smiselne meje upravičenja za leto 2021, kot sledi: »dejavnosti, ki lahko poslujejo, se kot kriterij upravičenosti pri povračilu čakanja na delo upošteva padec prihodkov v 1. četrtletju 2021 glede na 1. četrtletje 2019 ali padec prihodkov v katerem od individualnih mesecev 2021 glede na leto 2019, in sicer v višini 20 odstotkov«. Glede višine povračila predlagamo, da se obdrži ureditev iz. PKP6, tj. da lahko podjetje izbira med 80- in 100-odstotnim povračilom nadomestila. Višina povračila nadomestila naj bo navzgor omejena z višino povprečne mesečne plače RS, kot je to določil PKP6.
 
6. Ukrep čakanja na delo – ugodnejša obravnava delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade

Delodajalcem, ki kot eno izmed dejavnosti opravljajo dejavnosti, ki zaradi odlokov Vlade ne sme obratovati oziroma obratuje v bistveno zmanjšanem obsegu in z njimi povezane dejavnosti, je potrebno omogočiti povračilo stroška čakanja na delo ne glede na padec prihodkov. Protikoronski paketi z ukrepi rešujejo panoge zelo pavšalno. Določene panoge, še posebej storitvene, so izven doslej obravnavanih vzorcev; predvsem tiste, ki opravljajo več dejavnosti.

7. Podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov  

Povračilo nekritih fiksnih stroškov se podaljša do 30. junija 2021. Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotkih od letnih prihodkov v 2019: 1,2 odstotka pri padcu prihodkov med 30 in 70 odstotki (zdaj: 0,6 odstotka) in 2,4 odstotka pri padcu nad 70 odsotki (zdaj: 1,2 odstotka). Dvig meje na 4000 evrov mesečno na zaposlenega za obe skupini podjetij, ki so upravičena do pomoči (padec nad 70 odstotki in od 30 do 70 odstotkov). Pojasnilo: menimo, da dvig meje ustrezneje naslavlja nastale fiksne stroške.

8. Finančni inženiring

Zagotovitev finančnega inženiringa za poroštva na posojila SID banke vsem subjektov z visokim padcem v poslovanju (nad 50 odstotkov v 2020). Pojasnilo: zakon (PKP7) predvideva le posebno poroštvo za družbe v segmentu turizma.

9. Po-zavarovanje terjatev do slovenskih kupcev

Kot pri tujih kupcih slovenskih podjetij (TOP UP produkt za pozavarovanje tujih terjatev je bil uspešno vpeljan in tudi podaljšan do 30. 6. 2021), so se tudi prodajni limiti pri slovenskih kupcih slovenskih podjetij pričeli krčiti. Slovenska podjetja se srečujejo z izzivi padajočih limitov za slovenske kupce pri komercialnih zavarovalnicah. Terjatve do slovenskih kupcev so sestavni del enotnega evropskega trga in jih v tem trenutku slovenska podjetja ne morajo po-zavarovati. Lahko pa jih v okviru državnih shem po-zavarujejo tuja podjetja. S tem so slovenska podjetja glede terjatev in prodajnih limitov do slovenskih kupcev v slabšem položaju kot tuja podjetja. V izogib tovrstnih situacij so posamezne evropske države (Nemčija) sprejele ločene zavarovalne sheme za po-zavarovanje terjatev domačih kupcev in jih priglasile pri evropski komisiji.

10. Bon za športno – rekreativne aktivnosti  

Uvedba bona za športno-rekreativne aktivnosti z veljavnostjo v obdobju, ko to z odlokom določi vlada (glede na epidemiološke razmere) v višini 100 evrov. Za otroke med 10 in 18 letom 50 evrov. Pojasnilo: povečanje gibalne aktivnosti prebivalstva in spodbuda tem dejavnostim.

11. Kulturni bon  

Uvedba kulturnega bona za aktivnosti obiska kulturnih prireditev ali nakupa kulturnih dobrin (knjig) z veljavnost v obdobju, ko to z odlokom določi vlada (glede na epidemiološke razmere) v višini 100 evrov. Za otroke med 10 in 18 letom 50 evrov. Pojasnilo: povečanje kulturne aktivnosti prebivalstva.
 
12. Zagonski ukrep – pomoč pri ponovnem zagonu podjetij

Podpora organizatorjem poslovnega dogodka za dogodek z najmanj 80 udeleženci v višini 25 evrov / udeleženca. Dogodek se dokazuje s podpisi udeležencev, kot je to praksa v EU za subvencionirane dogodke.
 
13. Podpora za udeležbo na sejmih

Podpora podjetjem za udeležbo na domačih in tujih mednarodnih sejmih v višini 35 odstotkov od cene neopremljenega razstavnega prostora, ki ga zakupi razstavljavec, vendar ne več kot 35 EUR/m2. Za nastop v tujini je dodaten pogoj za pridobitev sredstev držav izvedba nastopa / postavitve stojnice s strani slovenskega podjetja - izvajalca stojnice, kar upravičenec dokazuje s plačanim računom za izvedbo stojnice. Subvencija ob navedenih pogojih ne sme preseči 50 odstotkov omenjenega računa.

14. Najemna razmerja poslovnih stavb in poslovnih prostorov

Z ukrepom iz 117. člena ZIUPOPDVE država breme kriznega financiranja za prizadeto dejavnost prevali na najemodajalce, namesto da bi sama nosila to breme. Vse dosedanje ukrepe je financirala država, ta ukrep pa neposredno bremeni zasebni sektor, ob tem pa za to ne ponudi nobenega nadomestila ali vzvoda pomoči. Predlagamo, da država neposredno pomaga najemnikom z namenskimi posojili, davčnimi ugodnostmi, namesto da obremeni drugo pogodbeno stranko (tj. najemodajalca) za obveznost.

15. Turizem in mala podjetja

Pri reševanju turizma, kot izjemno pomembne gospodarske panoge za ponovno oživljanje, je potrebno dodatno pozornost nameniti pogojem za preživetje malih podjetij, povezanih s turizmom. Turistični boni so bili v javnosti odlično sprejeta rešitev, ampak so reševali predvsem poslovanje dejavnostim z nastanitvenimi kapacitetami. Vsa spremljajoča dejavnost, ki temelji na storitvah - turistični vodniki, posredniki, prevozniki in drugi izvajalci turističnih storitev pa se nahajajo v likvidnostnem krču.

Predlogi sprememb odlokov

 
GZS je na Vlado naslovila tudi predloge sprememb začasnih odlokov vlade.

Tako med drugim predlaga:

• sprostitev dejavnosti povsod, kjer so lahko spoštovani pogoji NIJZ in ki veljajo tudi za opravljanje odprtih/dovoljenih dejavnosti;
• prehajanje meja zaradi nujnih poslovnih razlogov brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost koronavirusa;
• da podjetnikom, ki so bili registrirani od 1. 1. 2020 do razglasitve epidemije, ni potrebno vračati prispevkov ali temeljnega dohodka, v kolikor jim je bilo opravljanje dejavnosti onemogočeno z odlokom.

1. Sprostitev dejavnosti povsod, kjer so lahko spoštovani pogoji NIJZ in ki veljajo tudi za opravljanje odprtih/dovoljenih dejavnosti.

Na področju trgovine je potrebno omogočiti vsem trgovinam enake pogoje pri prodaji blaga (npr. tudi trgovinam s tehničnim blagom naj se omoči, da lahko prodajajo artikle, ki jih prodajajo živilske trgovine).

2. Prehajanje meja zaradi nujnih poslovnih razlogov brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2

Vlada je na seji dne 23. 12. 2020 sprejela Odlok o spremembah Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, s katerim je izključila izjemo prehajanja meje zaradi nujnih poslovnih razlogov brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2, z veljavnostjo od 25. 12. 2020 dalje.

Glede na praznične dneve je bil navedeni ukrep razumljiv in logičen. Pričakovanje gospodarskih družb v začetku novega leta, katerih večji del predstavlja poslovanje v tujini (v sosednjih balkanskih državah), je bilo, da bo prehajanje meja zaradi nujnih poslovnih razlogov ponovno uvrščeno na seznam izjem z Odlokom o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19, ki je pričel veljati z dnem 2. 1. 2021. Pričakovanja se žal niso uresničila.

Gospodarskim družbam nastaja gospodarska škoda, saj so poslovni obiski nujni za pridobitev bodočih poslov, prav tako pa podjetjem nastajajo nepotrebni stroški. Iz tega razloga apeliramo na Vlado Republike Slovenije, da s spremembo trenutno veljavnega odloka prehajanje meja zaradi nujnih poslovnih razlogov ponovno uvrsti med izjemo brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2 s povratkom v 24 urah po prehodu meje. Z določitvijo izjeme bo gospodarskim družbam omogočeno nemoteno poslovanje ter pridobivanje novih poslov v tujini.
 
3. Objava čistopisov veljavnih predpisov

V času epidemije si v kratkih časovnih razmikih sledijo vedno novi protikrizni paketi ukrepov in sprememb zakonodaje, ki so postali zaradi množice različic in popravkov nepregledni. Zato predlagamo, da vlada v uradnem listu ob vsakokratni spremembi odlokov oziroma predpisov objavi čistopis zadnje verzije, ki velja do naslednje spremembe oziroma do časovnega roka, navedenega v sklepu.
 
4. Podjetnikom, ki so bili registrirani od 1. 1. 2020 do razglasitve epidemije ni potrebno vračati prispevkov ali temeljnega dohodka v kolikor jim je bilo opravljanje dejavnosti onemogočeno z odlokom.
 
5. MZZ in MGRT naj skozi diplomatske in druge kanale medvladnega sodelovanja z državami JV Evrope (Balkana) in članicami EU dosežejo dogovor, da lahko podjetniki na službenih poteh prestopajo meje z dokazilom o negativnem hitrem testu ali potrdilom, da so prejeli cepivo proti covidu-19. Hitri test ne sme biti starejši od 48 ur, veljaven pa je vsak hitri test, opravljen v državah članicah EU ali tistih ustanovah izven EU, s katerimi soglaša NIJZ.

* Predlogi GZS so objavljeni v celoti, kot so jih zapisali na zbornici.