Državni zbor po vetu znova potrdil zakon o dolgotrajni oskrbi

»Slovenija s potrditvijo zakona o dolgotrajni oskrbi dobiva nov steber socialne države,« je ob vnovični potrditvi zakona po vetu državnega sveta – 52 poslancev je glasovalo za in le 10 proti – poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je v svojem govoru sicer priznal, da časovnica oblikovanja in sprejemanja zakona res ni bila idealna, kar je upravičeval s pomanjkanjem časa, saj so se bili primorani ukvarjati z referendumom o zakonu o vladi.

»Imeli smo intenzivno časovnico zaradi različnih faktorjev, s socialnim dialogom bomo nadaljevali. To je bila tudi naša zaveza do vseh socialnih partnerjev, tudi kar se tiče podzakonskih aktov in konec koncev same izvedbe zakona,« je še navedel Maljevac, a ob tem navedal, da smo v fazi, ko so reforme nujne – tako dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme, pa tudi reforma zakona o delovnih razmerjih. »Nujno je, da se te odločitve sprejemajo in se ne prelagajo v prihodnost,« je opozoril na dan, ko so delodajalci kot razlog za izstop iz ekonomsko-socialnega sveta navedli tudi ta zakon, ki kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek.

Tako kot tudi delodajalske organizacije v državnem svetu, kjer je bil izglasovan veto, jih je zmotila predvsem uvedba obveznega prispevka od 1. julija leta 2025 – v višini enega odstotka bruto plače naj bi ga plačevali delodajalci in delojemalci, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine, samostojni podjetniki in kmetje pa dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Z njim naj bi zbrali 620 milijonov evrov na leto, 190 milijonov pa naj bi šlo iz proračuna.

A Maljevac je ob tem poudarjal prav vidik solidarnosti in da dolgotrajna oskrba bo z novim zakonom dostopna vsem, ne glede na vaše okoliščine in zato moramo prispevati vsi.

Opozicija pa je protestirala, da je bil prejšnji zakon, ki so ga pripravili oni boljši in da koalicija uvaja že drugi obvezni prispevek v enem mesecu. »Manj nam bo ostajalo od tega, kar zaslužimo in kar pridelamo,« je navedel vodja poslancev NSi in nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj.

Ker pa referendum o davkih ni dopusten – ostali del pa –, so v opoziciji možnost zbiranja podpisov za njegov razpis že opustili. Pred tem se niso odločili niti za pobudo za posvetovalni referendum, saj zaradi samega postopka z njim ne bi niti začasno ustavili sprejemanja. Za izglasovanje pa v parlamentu nimajo dovolj glasov. Tako naj bi zdaj razmišljali o možnosti ustavne presoje, kar lahko stori najmanj tretjina poslancev.

O možnosti izpodbijanja je minister za solidarno prihodnost sicer dejal, da je to legitimna demokratična odločitev, sam pa ocenjuje, da je zakon dober in bo v veljavo stopil s 1. januarjem 2024.

Vse, kar morate vedeti o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi