Borec za resnico, ki že šest let živi na ambasadi

Julian Assange je spet v središču pozornosti. No, kolikor je to pač mogoče, glede na to, da ustanovitelj in šef razvpitega spletnega portala Wikileaks že več kot šest let živi na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel po politično zatočišče, da bi se izognil izročitvi Švedski in morda tudi ZDA. V zadnjem času se je namreč začelo govoriti, da se Ekvador pripravlja na konec Assangeevega gostovanja v Londonu, potem ko je ekvadorski zunanji minister José Valencia izjavil, da se Ekvador ne misli (več) vmešavati v pogajanja med britanskimi oblastmi in Assangeem oziroma njegovimi odvetniki.


»Edina dolžnost našega veleposlaništva je zagotoviti Assangeevo dobro počutje, drugih odgovornosti do njega pa nimamo. Mi nismo ne njegovi odvetniki ne predstavniki britanske vlade. Gre za zadevo, ki jo morata razrešiti Assange in Velika Britanija,« je poudaril Valencia. Ali to pomeni, da ga bodo postavili na cesto, ni znano, jasno pa je, da Ekvador od decembra ne bo več plačeval hrane, zdravstvene oskrbe in drugih stroškov, povezanih z Assangeevim bivanjem na veleposlaništvu.
 

Začasno odrezan od sveta

Ekvadorska vlada se je za takšno potezo odločila skoraj sedem mesecev zatem, ko mu je onemogočila komunikacijo z zunanjim svetom, mu odklopila internetno povezavo ter prepovedala srečanja z novinarji in predstavniki organizacij za človekove pravice. Od potencialnih obiskovalcev naj bi zahtevali celo »osebne in politične podatke, kot so uporabniška imena na spletnih družabnih omrežjih«. Ekvador je potrdil, da je Julianu Assangeu blokiral internetno in mobilno povezavo, ker naj bi prekršil pisni dogovor, da se ne bo vmešaval v ekvadorsko zunanjo politiko. Le nekaj mesecev pred tem, natančneje decembra lani, je Assange dobil ekvadorsko državljanstvo.


Assange se je na blokado odzval s tožbo zaradi »nečloveških razmer za življenje« na veleposlaništvu. Ekvador mu je vmes že vrnil dostop do interneta, zavrnil pa je govorice, da se je predsednik države Lenin Moreno za to odločil zaradi pritiskov mednarodne skupnosti. »Na Ekvador ni nihče pritiskal,« so sporočili iz Quita in dodali, da Moreno na nedavnem srečanju z visokim komisarjem OZN za begunce Filippom Grandijem in posebnim poročevalcem OZN za svobodo izražanja Davidom Kayem sploh ni govoril o Assangeu.
 

Od hekerja do aktivista

A kdo sploh je Julian Assange in zakaj že šest let prebiva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu? Rodil se je leta 1971 v Avstraliji kot Julian Paul Hawkins, a je pozneje prevzel očimov priimek Assange. Po precej nemirnem otroštvu – njegova mama se je večkrat poročila in nenehno selila – je šel študirat matematiko, fiziko in računalništvo na univerzah v Queenslandu in Viktoriji, vendar ni diplomiral. Pri šestnajstih letih se je začel ukvarjati s hekanjem in ustanovil skupino International Subversives, s katero je izvedel hekerske vdore v Pentagon, Naso, ameriško mornarico, avstralsko komisijo za telekomunikacije ter družbe Citibank, Lockheed Martin, Motorola, Panasonic in Xerox, obiskali pa so še strežnike več univerz. Leta 1991 so ga zalotili med hekanjem v melbournsko centralo kanadske telekomunikacijske družbe Nortel. Obtožen je bil za 31 prekrškov, a se je pokesal in jo odnesel le z globo 2100 avstralskih dolarjev.


Leta 2006 je skupaj s še nekaterimi aktivisti, programerji in raziskovalnimi novinarji ustanovil Wikileaks, neprofitno mednarodno organizacijo, ki je na spletu začela objavljati zaupne dokumente in novice, pridobljene iz anonimnih virov. Globalno pozornost je pritegnila leta 2010, ko je objavila vrsto informacij, ki jih je posredoval ameriški vojak in anatilik obveščevalnih podatkov v Iraku Bradley Manning (zdaj je že nekaj let Chelsea Manning, ravno pred dnevi pa je po operaciji tudi fizično postala ženska). Šlo je za 750.000 dokumentov, med katerimi so bili tajni vojaški dokumenti, prepisi pogovorov, videoposnetki ter zaupni dokumenti ameriškega zunanjega ministrstva in diplomatske depeše.


Najbolj je odmeval posnetek Kolateralni umor, ki prikazuje poboj 18 iraških civilistov v Bagdadu s perspektive ameriškega vojaškega helikopterja, ki jih je pobil. Dokumente in videoposnetke iz Iraka in Afganistana, med katerimi so bili dokazi o vojnih zločinih nad civilisti ter diplomatske depeše, so povzemali vsi svetovni mediji, Julian Assange pa je zaslovel kot globalni aktivist za svobodo obveščanja. Žvižgačica Chelsea Manning pa je bila zaradi izdajanja tajnih informacij na vojaškem sodišču še istega leta obsojena na 35 let ječe, dokler je januarja lani tik pred iztekom mandata ni pomilostil predsednik ZDA Barack Obama.
 

Obtožbe o posilstvu

Novembra 2010 je Švedska za Assangeem izdala mednarodno tiralico zaradi obtožbe o spolnem napadu in posilstvu, čeprav so ga pred tem na Švedskem že zaslišali in primer dejansko zaprli. Assange je zavrnil obtožbe in izrazil strah, da bi ga Švedska utegnila izročiti Združenim državam Amerike zaradi objave zaupnih dokumentov na Wikileaksu. Decembra 2010 se je predal britanski policiji, bil deset dni v priporu, potem pa po plačilu varščine izpuščen. A ker mu na britanskem sodišču po več kot enem letu pravnih postopkov ni uspelo izpodbiti zahteve po izročitvi Švedski, se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer so mu 12. avgusta 2012 podelili politično zatočišče.


Wikileaks je tudi v času njegovega prostovoljnega izgona objavljal zaupne informacije. Med letoma 2011 in 2015 je objavljal dokumente o Guantanamu ter ameriških obveščevalnih in varnostnih službah, ameriške in savdske diplomatske depeše, dokumente o vohunjenju za francoskim političnim vodstvom in o novačenju brazilskih vladnih uslužbencev za nacionalno varnostno agencijo NSA.


Med izbiranjem demokratskega predsedniškega kandidata oziroma kandidatke je objavil zasebno elektronsko pošto Hillary Clinton iz obdobja, ko je bila ameriška zunanja ministrica. Po trditvah kritikov je Wikileaks to pošto objavljal strateško – kadar je Clintonova pridobivala vodstvo v javnomnenjskih raziskavah. Ko je ameriška demokratska stranka skupaj s strokovnjaki za kibernetsko varnost zatrdila, da so ruski obveščevalci vdrli v poštni strežnik Clintonove in pošto posredovali Wikileaksu, je Assange zavrnil kakršno koli povezavo z Rusijo in izjavil, da Clintonova zganja histerijo. Lani je Wikileaks objavljal dokumente o ameriškem vohljanju med predsedniško kampanjo v Franciji in o orodjih ameriških obveščevalnih agencij za vdiranje v operacijske sisteme in kibernetske napade na pametne naprave in računalnike.
 

Tiralica umaknjena, toda ...

Švedski tožilci so maja lani končali preiskavo proti Assangeu in umaknili mednarodno tiralico. Pripravljeni pa so znova odpreti primer, če bi se Assange pojavil na Švedskem do avgusta 2020, ko bo primer zastaral. To pa še ne pomeni, da se lahko prosto giblje po Veliki Britaniji, saj je londonska metropolitanska policija opozorila, da ga bo aretirala na podlagi manjšega prekrška, ker se junija 2012 ni zglasil na sodišču, za kar mu grozi do eno leto zapora. Z notranjega ministrstva niso ne potrdili ne zanikali, da bi dobili kakšno drugo zahtevo po izročitvi, tako da ni jasno, ali bi ga britanske oblasti izročile ZDA. Na drugi strani Atlantika so proti Assangeu zaradi objave zaupnih in tajnih dokumentov že pred leti sprožili preiskavo, a uradno proti njemu ni bila vložena še nobena obtožnica ali izdana mednarodna tiralica.


Julian Assange je 26. septembra letos odstopil kot glavni urednik Wikileaksa, nalogo pa je prevzel islandski raziskovalni novinar Kristinn Hrafnsson, ki je pogosto nastopal v vlogi tiskovnega predstavnika Wikileaksa. Assange za svoje privržence ostaja neustrašni borec za resnico, za kritike pa je le človek, ki išče pozornost javnosti s tem, da objavlja zaupne in občutljive podatke.
Kritiki Wikileaksu očitajo, da pogosto napihuje pomembnost objavljenih zaupnih in tajnih dokumentov, pa čeprav gre včasih le za običajna dopisovanja s popolnoma vsakdanjo vsebino.


Po drugi strani mu zamerijo, da objavlja tudi osebne podatke nedolžnih posameznikov, kot so otroci, žrtve spolnega nasilja, žrtve političnih aretacij ipd. Med drugim je Wikileaks objavljal številke socialnega zavarovanja in kreditnih kartic, podrobnosti iz zdravstvenih kartotek in podatke iz potnih listov. Zanimivo je, da morajo sodelavci Wikileaksa podpisati pogodbo o nerazkrivanju informacij, s čimer ima Julian Assange zadnjo besedo o tem, kaj bo šlo v javnost in kaj ne. Precej netransparentna poteza organizacije, ki se bori za transparentnost.