Slovenski otroci eni najbolj gibalno dejavnih na svetu

Ljubljana - Slovenski otroci so eni gibalno najbolj dejavnih na svetu, je povedal profesor z ljubljanske Fakultete za šport Gregor Jurak, ki je tudi eden od vodilnih raziskovalcev gibalne dejavnosti otrok in njihovega gibalnega razvoja ter didaktike športne vzgoje.

Kot je za spletno stran kineziologija.si pojasnil Jurak, raziskovalna skupina z ljubljanske fakultete deluje v več mednarodnih projektih, kot denimo The Global Matrix on Physical Activity for Children and Youth, znotraj katere strokovnjaki primerjajo telesno dejavnost otrok širom sveta. »Izkazalo se je, da so naši otroci eni najbolj gibalno dejavnih na svetu, o čemer so poročali tudi številni tuji mediji,« je v zvezi z rezultati raziskave dejal Jurak.

Pri tem je izpostavil, da si je Slovenija najvišjo oceno prislužila na področju šole, saj je bil slovenski šolski sistem z vidika zagotavljanja telesne dejavnosti otrok ocenjen z oceno A (najvišja možna ocena je A+). Temu po njegovem mnenju botrujejo trije dejavniki: »Šola vsem otrokom zagotavlja pouk športa, čeprav še vedno ne dosegamo priporočila Sveta Evrope, ki govori o tem, da bi morali otroci vsak dan imeti v šoli po eno šolsko uro telesne dejavnosti. Predvsem zaradi projekta Zdrav življenjski slog, ki je tretjini osnovnošolcev v Sloveniji v preteklih letih omogočil dodatno uro ali dve telesne dejavnosti v šoli, si je Slovenija prislužila oceno A. Svoje je k visoki oceni prispeval sistem SLOfit, ki omogoča boljše načrtovanje in prilagajanje pouka športa. Ocena pa je tako visoka tudi, ker pouk športa v največji meri izvajajo univerzitetno izobraženi profesorji, ki zagotavljajo visoko kakovostno raven pouka.«
 

Manj vrhunskih športnikov?

Kot še ugotavlja Jurak, to vpliva tudi na vrhunske športne rezultate. Ker so slovenski otroci bolj zmogljivi od vrstnikov po svetu, »lahko iz manjše populacije sploh dobimo toliko športnikov, ki se lahko kosajo z drugimi vrstniki na globalni ravni«. Trendi telesnega fitnesa šolske populacije kažejo na večji napredek slovenskih deklet v vrhunskem športu. »Pri fantih pa bo zelo pomembno, kakšen delež se jih bo odločil za nogomet. Če bo nogomet izrazito prevladal, potem bomo imeli precej manj vrhunskih športnikov v drugih športih.«



Večina analiz izhaja iz t.i. športno-vzgojnih kartonov, ki jih slovenske šole uporabljajo že 30 let. Ti kažejo, da so slovenski fantje med 7. in 18. letom starosti trenutno na 1,7 odstotka nižji ravni kot leta 1990, dekleta pa na 4,1 odstotka višji, medtem ko so v različnih bolj podrobnih starostnih kategorijah odstopanja tako navzgor kot navzdol. »Nastale spremembe skušamo pojasnjevati z različnimi ukrepi izobraževalne politike v preteklih 30 letih, kot so povečanje ali zmanjšanje ur športne vzgoje, selektivno uvajanje razširjenega interesnega programa športnih dejavnosti, povečevanje ali zmanjšanje normativa dijakov v vadbenih skupinah, vključevanje ali izključevanje športnih pedagogov v različnih triletjih ter razvoj ali stagnacija materialnih pogojev na različnih ravneh šolanja.«
 

Racionalen pristop

Podoben sistem spremljanja gibalnih aktivnosti kot Slovenija ima po Jurakovem mnenju le še Južna Koreja, a so podatki tam tajni, saj je sistem namenjen vojaškim potrebam. »So pa začeli sistem pred tremi leti vzpostavljati na Madžarskem, prav tako so ga vzpostavili na Portugalskem, kjer pa ni tako razširjen. Ključna prednost slovenskega sistema pred vsemi temi pa je, da je zelo racionalen, tako časovno kot finančno,« je še dejal.