Kadilci tobaka redkeje prenehajo s kajenjem

Vse več kadilcev kupuje tobak ter si cigarete zvijajo sami. Poglavitni razlog je nižja cena, sčasoma pa zvijanje postane nekakšen ritual. Vsak posameznik razvije unikatno sosledje, a izkupiček je načeloma enak – mešanica tobaka, zvita v papirček s prepustnim filtrom. Na podlagi zadnje britanske študije objavljene v medicinski reviji BMJ Open, ki je pod drobnogled vzela več kot 38.000 kadilcev, pa znanstveniki ugotavljajo, da tovrstni kadilci redkeje pomislijo na prenehanje kajenja, raziskavo povzema Spiegel.

Med sodelujočimi v raziskavi, ki jo je financiral inštitut za raziskovanje raka Združenega kraljestva, je bila dobra tretjina takih, ki si cigarete zvijajo sami. V povprečju so bili kadilci tobaka mlajši, pogosteje so bili predstavniki moškega spola ter socialno šibkejši v primerjavi s kadilci navadnih cigaret. Kljub temu, da kadilci ročno zvitih cigaret v povprečju skadijo eno cigareto na dan več, pa v svojo zdravju škodljivo razvado vložijo manjši finančni zalogaj. Po ugotovitvah britanskih raziskovalcev za kadilce ročno zvitega tobaka kajenje predstavlja kar dvakrat manjši strošek.



Želja po prenehanju kajenja je bila prisotna v obeh skupinah, a so jo posamezniki izražali in udejanjali na različne načine. Kar 36 odstotkov kadilcev industrijsko zvitih cigaret je izrazilo željo, da bi s kajenjem prenehali. Pri drugi skupini je bil delež manjši, saj je znašal le 33 odstotkov. Poleg tega so bili kadilci industrijskih cigaret tudi za časa raziskave bolj motivirani, da bi se za vselej znebili svoje drage razvade.

Razlike sicer ne zvenijo velike, a če jih prenesemo na vse kadilce, rezultati zajamejo na tisoče posameznikov. Kljub temu, da je več kot 13.000 vprašanih že dobro leto pred raziskavo poskušalo z odvajanjem od kajenja, k daljnosežnim dejanjem preidejo le redki. Med vsemi vprašanimi je bilo takih namreč le dva tisoč. Izsledki raziskave so potrdili, da so med posamezniki, ki so s kajenjem tudi dejansko prenehali, večinoma mlade in visoko izobražene ženske ter starejši dolgoletni kadilci prav tako z visoko stopnjo izobrazbe.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto po svetu za posledicami kajenja umre okoli šest milijonov ljudi. V Sloveniji po zadnjih dostopnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kadi kar 24 odstotkov celotne populacije, in sicer več moških kot žensk. Največji delež kadilcev prihaja iz Primorsko-notranjske in Podravske regije. Kljub finančni obremenitvi pa je največ rednih kadilcev brezposelnih.