Za kolesarjenje nikoli ni prepozno

Ljubljana – Rek »Na kolo za zdravo telo!« velja v vseh življenjskih obdobjih, saj kolesarjenje koristi zdravju, povečuje vitalnost in je tudi oblika sprostitve. Za vrtenje pedal zatorej nikoli ni prepozno. A podatki kažejo, da so starejši kolesarji najbolj ogrožena skupina kolesarjev, zato je treba biti pri tej dejavnosti z leti bolj previden.

Slovenija še ni Nizozemska, a tudi pri nas vse več ljudi kolesari, tako po mestih kot zunaj mestnih središč za rekreacijo. V mestih je kolo priročna oblika transporta, saj nam omogoča, da razmeroma hitro pridemo do želene lokacije, pri čemer pa se nam ni treba ukvarjati s prometno gnečo in iskanjem ter plačevanjem parkirišča. Poleg tega je kolesarjenje koristna telesna dejavnost, saj blagodejno vpliva tako na naše zdravje in kondicijo kot na dobro počutje, kot zelo primerno dejavnost jo priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Kolesarjenje je še posebej uporaben način rekreacije za ljudi, ki imajo težave z nogami ali koleni, za tiste s čezmerno težo, pozitivno pa vpliva tudi na kardiovaskularno zdravje.

Dr. Samo Rauter s fakultete za šport pojasnjuje, da kolesarjenje vsekakor koristi zdravju, saj pomaga izboljšati in ohranjati telesno pripravljenost. »Vse to seveda drži, če posamezniku kolesarjenje predstavlja zmerno obliko rekreacije in z njim količinsko ne pretirava,« dodaja. Kot ugotavlja, je treba biti v »zrelih letih« na kolesu še posebej previden, saj naše zaznavno gibalne sposobnosti z leti nekoliko upadajo. Tako se lahko z leti poslabšajo koordinacija, sluh, odzivnost... »Kolesarjenje se odvija v prometu, zato je treba biti pozoren tudi na številne dražljaje iz okolja. Poenostavljeno: ni dovolj, da sami obvladamo kolo, ampak moramo biti pozorni tudi na druge,« poudarja Rauter in dodaja, da z utrujenostjo posameznik postane manj pozoren.
 

Kolesarjenje podaljšuje vitalnost

Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže (LKM) Lea Rikato Ružić je poudarila, da so po statistiki starejši kolesarji najbolj ogrožena skupina kolesarjev. »Seveda to ne pomeni, da ne bi smeli spodbujati kolesarjenja med starostniki, celo nasprotno, Nizozemska je dober dokaz, da kolesarjenje v starosti omogoča daljše obdobje samostojnosti in vitalnosti. Žal je v Sloveniji starejših kolesarjev precej malo, če se primerjamo z bolj kolesarsko razvitimi državami. Državo bi morala ta tematika zanimati, saj kolesarjenje v starosti znižuje stroške za zdravstvo, prevoze, ipd.,« pravi sogovornica.

V LKM spodbujajo kolesarjenje med ljudmi vseh starosti in menijo, da je potenciala za vključevanje starostnikov veliko. Pri tem poudarjajo pomen varne kolesarske infrastrukture pa tudi vzgoje in usposabljanja. Rikato Ružićeva pravi, da je edina varna in udobna kolesarska infrastruktura taka, kjer se počuti varno in udobno tako otrok kot starostnik: »Zato aktivno lobiramo tako na lokalni kot državni ravni za izboljšanje kolesarske infrastrukture po meri otrok in starostnikov.« Pri tem kot primer izpostavlja preozko kolesarsko infrastrukturo, kar je predvidel tudi nedavni osnutek pravilnika o kolesarskih površinah. V Večgeneracijskem centru Skupna točka v Mostah so nedolgo tega nameravali organizirati tečaj varne vožnje za starejše, a ga zaradi pomanjkanja zanimanja ni bilo.
 

Vsestranska treking kolesa

Če so bili nekoč na voljo le znameniti mali in veliki poniji, klasični holandci in cestna dirkalna kolesa, je danes izbira neizmerna – od različnih mestnih koles, treking in gorskih koles do električnih koles in celo triciklov z diferencialom za starejše in tiste, ki imajo težave s stabilnostjo.

Različne vrst koles so namenjene uporabnikovemu slogu vožnje. »Zato je treba, preden se odločimo za nakup kolesa, vedet, po kakšnem terenu se bomo z njim vozili. Še najbolj vsestranska kolesa za starejše so tako imenovana treking kolesa, ki nam omogočajo, da se z njimi lahko zapeljemo tudi po makadamu ali slabši asfaltni cesti,« pravi Rauter. Vse bolj modna so električna, ki tudi tistim z manj kondicije omogočajo, da naredijo več kilometrov. A tako Rauter kot Riikato Ružićeva svarita, da je z njimi treba biti previden. »Res je, da z njimi prekolesarimo večje razdalje z manj napora, kar je seveda pozitivno za nakup teh koles. Po drugi strani pa so lahko tudi zelo nevarna, o čemer pričajo številne raziskave. Namreč s porastom števila električnih koles narašča tudi število nesreč kolesarjev. Pri višjih hitrostih je potrebno boljše obvladovanje kolesa. Električna kolesa so tudi težja in manj gibčna, zato je njihovo obvladovanje še toliko težje,« pojasnjuje Rauter.