Prebudite odlične speče mišice

Slovenija je posuta s fitnes centri in telovadnicami, vadišči. Pred kratkim pa je vrata odprla malce drugačna telovadnica. Taka, ki je rezervirana za kolesarje.

Biti fit za na kolo je želja vsakega ljubitelja kolesarjenja. Merila rastejo, želje se večajo hkrati s prekolesarjenimi kilometri. Kolesarstvo je v Sloveniji še vedno v vzponu, v Stražišču pri Kranju pravijo, da še ni na vrhuncu.

Staro Benedikovo kegljišče so povsem obnovili od temeljev do strehe in ravno ob stoletnici športa v Stražišču so ljubiteljem športa in športne rekreacije predstavili najnovejšo telovadnico. Aleš Ogrinc je bivši pripadnik vojaških specialnih sil s 30-letnimi izkušnjami na področju fizične vadbe, danes licencirani osebni trener. Vojski je posvetil četrt stoletja in kako leto več.

Pri kolesarju je pomembno odpravljanje neravnovesja, saj zaradi cikličnih gibov razvija predvsem mišice sprednjega dela telesa in zanemarja preostale.

Kako je bilo v vojski? Kakšne izkušnje ste si nabrali in jih zdaj lahko izkoriščate v telovadnici?

Moje delo v vojski je potekalo predvsem v Enoti za specialno delovanje. Ko sem bil na osnovnem usposabljanju za poklicnega vojaka, so naju z Juretom Robičem, pokojnim ekstremnim kolesarjem, določili v tako imenovani buddy-buddy sistem, da stalno skrbiva drug za drugega. Njegov cilj je bil priti v športno, moj pa v specialno enoto. Zelo sva bila povezana in tudi on je prispeval k mojemu navdušenju nad treningi in kolesarstvom in vsem, kar spada zraven. Nato sem se prijavil na selekcijo za ESD. Prestali smo ozek izbor kandidatov, psiholoških in fizičnih testov, in šli na selekcijo. To nas je opravila le peščica, ki smo nato nadaljevali osnovno usposabljanje. Pozneje sem opravil še dodatno specializacijo za medika v ZDA.

FOTO: Katja Pokorn

Različna urjenja so trajala več let in najprej sem deloval v bojni skupini, pozneje pa še kot inštruktor doma in po svetu. Delo je bilo polno adrenalina, doživetij in različnega znanja. Deloval sem v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Iraku, Afganistanu in drugje po svetu. Delo v specialni enoti me je naučilo reda, discipline, vztrajnosti, stremljenja k izpolnitvi ciljev, strukturiranega pristopa do treningov, imel pa sem tudi že predznanje kot medik, glede biomehanike, gibalnih vzorcev in anatomije. Opravil sem tečaj za osebnega trenerja in sem več let povezan s tujimi strokovnjaki na področju funkcionalnih treningov in kolesarjenja. To znanje zdaj prenašam v fitnes in kolesarjenje.

Od kod ideja za kolesarski fitnes?

Ideja o fitnesu za kolesarje se mi je porodila že pred leti, ko sem zaključil vojaško zgodbo in se začel posvečati fitnesu oziroma funkcionalni vadbi in kolesarjenju. To sta bili moji strasti že od mladih nog in prišla je ideja o združitvi. V tem vidim smisel, zaradi več razlogov. Z delom v telovadnici dvignemo raven fizične pripravljenosti in vse, kar spada zraven, kot so moč, vzdržljivost, koordinacija, agilnost. Drugi razlog pa je odpravljanje neravnovesja pri kolesarju, pri katerem se zaradi cikličnih gibov razvijajo predvsem mišice sprednjega dela telesa in so zanemarjene preostale. Telo športnika ali vsakega posameznika pa mora biti obravnavano celostno. S pomočjo strokovnjakov iz tujine sestavljam treninge, ki sem jih vse preizkusil na sebi in dosegel zavidljive rezultate, ki se poznajo v kondiciji, eksplozivnosti in spretnosti na kolesu kot tudi pri drugih športih in pri vsakodnevnih opravilih. Prišel sem do zaključka, da je vadba odlična za vsakogar, ne glede na leta in stopnjo pripravljenosti.

Katere vaje so pomembne za kolesarje? Kaj zajema vaša vadba, kako dolgo traja?

Za kolesarje je nujna vadba za mišice, ki ne delujejo med kolesarjenjem. Če bi delovale, bi bilo kolesarjenje še bolj učinkovito. Samo v tem je štos. Večina pravi, da mišic, ki jih telo ne uporablja med kolesarjenjem, ni treba razvijati, saj jih očitno ne potrebuje. A še kako jih potrebuje, to zveš šele, ko jih zbudiš, ko jih aktiviraš, ko jih pravilno natreniraš, si pa zmagal.

Za kolesarje so pomembne vaje, ki posnemajo gibalne vzorce upogiba in iztega kolka, kot so različne variacije počepov, mrtvih dvigov, izpadnih korakov. Vse mišice nog in jedra, iz katerega izvirata tako rekoč vsa moč in tudi ravnotežje, ki je pomembno na kolesu. Treba je utrditi tudi mišice rok in trupa, kar pride zelo prav ob morebitnih padcih. Zelo pomemben pa je tudi razvoj mišic, ki pri kolesarjenju sodelujejo sekundarno oziroma posredno, in tistih mišic, ki so čisto zanemarjene. Kolesarja je treba spraviti v ravnovesje, saj mora biti vsak športnik obravnavan celostno.

Vadba F4B zajema vaje za celo telo, s poudarkom na spodnjem delu telesa in jedru. Gre za kombinacijo intervalnih treningov na različnih kardiovadbah (assault bike, turbo bike, ski erg, rower), z vajami z lastno težo, različnimi utežmi, elastikami, škatlami, kolebnicami … Treningi so specifični in vedno drugačni, da telo razvijamo na vse možne načine. Začetna stopnja je priprava na koncept F4B, ki pa se začne v naslednji stopnji, ki je primerna za že malo pripravljene amaterske športnike. Ta se lahko izvaja celo leto, saj se stalno spreminja. Kot zadnja je še pro verzija, ki traja od tri do štiri mesece in jo je smiselno izvesti pred začetkom sezone. Primerna je za bolj izkušene in profesionalce. Vadba traja polno uro.

Je spinning vadba premalo ali preveč zahtevna za kolesarje rekreativce? Kaj menite o spinningu?

Same pohvale. Spinning je sprožil revolucijo kolesarjenja pod streho. Prej so samo tekmovalci uporabljali trenažerje, valje, rekreativci so se mučili na sobnih kolesih, ki se nikakor niso prijela, ker so bila nekakovostna, in so končala kot stojala za prah. Potem pa so se pojavili spinning trenažerji in ta vadba je postala hit. Za moj okus je super, ampak če hočeš hitreje in bolje napredovati, potrebuješ več, boljšo vadbo.

Vaje so tako učinkovite, da je napredek zagotovljen. Le doslednost je nujna.

Trenirate z manjšimi skupinami?

Treniramo v vadbenih skupinah od pet do osem oseb, gre za nadzor, ki ni uspešen v večjih skupinah. Imamo tudi individualni pristop za eno, dve ali tri osebe, kjer pa se bolj učimo osnov, gibalnih vzorcev in pravilne izvedbe vaj. Tu se bolj prilagajamo posameznikom, z vsemi njihovimi željami, cilji, omejitvami in sposobnostmi.

Koga najraje vidite v telovadnici? Začetnika, izkušenega rekreativca, vrhunskega športnika …

Najraje vidim nekoga, ki si želi napredek. Človeka, ki je sam prišel do stopnje zavedanja, da nekaj na sebi mora spremeniti na veliko bolje. Če je to kolesar, toliko bolje, ker jih imam še posebno rad in ker vem, da imajo pred seboj veliko dela. Če gre za običajnega človeka, ki hoče le priti v formo, postati fit, shujšati, sem enako vesel, ker ga cenim zaradi odločitve, ki jo je sprejel. Take odločitve so težke, zelo težke, težje kot nehati kaditi, na primer. Če nehaš kaditi, fizično ne boš trpel, mogoče malo umsko, če se odločiš za telovadbo, pa veš, da boš zelo utrujen in še lačen ter žejen povrh.

Kakšen je vaš nasvet za rekreativce nad 50. letom starosti?

Brž v telovadnico. Zdaj je pravi čas. V večini primerov človek v tej starostni dobi spet pride do prostega časa, časa zase. Otroci so zrasli, v službi so se ustalili, telo pa je šlo svoja pota. Če telo povrnemo na pravo pot, potem bo tudi v glavi prepih in boljše življenje je zagotovljeno. Če pa je ta abrahamovec že dober, lahko tudi odličen športni rekreativec, kolesar, potem je vadba v naši vadnici dodatna prednost pred konkurenco. Telo kolesarja amaterja je ukalupljeno v vsakdanjo službo in kolesarjenje, ne pozna drugega. Pri teh letih je skrajni čas, da taki ljudje spoznajo, da so v telesu še druge mišice, odlične mišice, ki spijo, ki jih je treba prebuditi, jim dati delovne naloge. Vesele bodo!

Kaj pa za tiste nad 60 ali 70 let? Imate kak nasvet, priporočilo?

Zelo podoben kot za tiste, ki jih je ravnokar poklical Abraham. Če pa sem še malce bolj vojaško ukazovalen, je za sedemdesetletnika plus … vadba v telovadnici nujna. Da, nujna! Da, še vedno imate mišice, samo ohlapne so, zaspane, nujno jih je treba prebuditi. Ni zdravnika, ki starejšim ne bi priporočal telovadbe. Vadba za moč, vadba z utežmi je za njih nujna, tega se morajo zavedati. Seveda so vaje prilagojene, vendar ne dosti lažje kot za mlajše. Ne smilite se sami sebi, lotite se vadbe že danes, zelo hvaležni si boste. Pa še dopoldne imate več časa, takrat je v telovadnicah najprijetneje. Jutranja ali dopoldanska vadba vam spremeni dan na bolje, veliko bolje.

Po koliko obiskih, kako kmalu se pokaže napredek?

FOTO: Katja Pokorn

Po lastnih izkušnjah športni rekreativec, ki že zdaj vadi vsaj trikrat na teden, napredek opazi po treh tednih, če k nam hodi trikrat na teden. Če hodi dvakrat, tako kot večina, pa po dobrem mesecu. Vaje so tako učinkovite, da je napredek zagotovljen. Le doslednost je nujna.