Zamorec v srajci

Odkar sem za darilo dobila model za kuhanje v sopari (pocinkana pločevina, pokrov, ki se dobro zapira) ga delam večkrat na leto. Nič moke, gora čokolade, masla, mletih mandljev ali orehov, skoraj pol ducata jajc, vanilijeva aroma. Vse to je kalorična bomba, ki bi ji Angleži rekli puding, lepo po slovensko pa bi se ji reklo kipnik. A to je on. Zamorec v srajci snežno bele barve. Temen topel kolač pod kupom stepene smetane.

Avstrijska Felicita Kalinšek, to je Katharina Prato, je recept v več variantah odkrila že sredi 19. stoletja in ga uvrstila v svojo knjigo pod imenom Mohr im Hemd, najverjetneje kot poklon uspešni dunajski premieri Verdijevega Otella. Zamorec v srajci (če je manjši model, je seveda zamorček v srajčki) je torej stara avstrijska sladica, ki se jo dobi v vsaki nobel slaščičarni, pa tudi smučarski koči. A zdaj ji sledi preimenovanje, ki ga lahko uvrstimo v kontekst podiranja spomenikov politično nekorektnih osebnosti ali citatov, ki se jih moramo sramovati ali rasističnih poimenovanj, ki jih ne bi smelo biti. A razprave o preimenovanju zamorčka potekajo že več deset let.



Nemški izraz Mohr je rasističen in pejorativen za temnopoltega prebivalca (tudi po slovarju slovenskega jezika ima zamorec oznako slabšalno) in tako se je znašel v družbi s problematičnimi starimi jedmi, kot so Zigeunerschnitzel (ciganski zrezek), Negerbrot (temni kruh) ali špageti alla puttanesca ( ... raje ne bi prevajali). Medtem ko se krešejo mnenja o tradiciji, diskriminaciji in rasizmu, se rojevajo nova imena. Na primer: Kotlet s poprovo omako. Ali pa zelo temen kruh ... Pri zamorčku niso prišli dlje od povsem prozaičnega »čokoladnega kolača s smetano«. Kar je milo rečeno zelo zelo premalo (in predolgočasno) za zamorčkovo popolnost okusov.

Skratka za ta sladka nebesa bo potrebno izbrati nekaj bolj besedno nebeškega. Ali pač ostati pri starem.