Vedno več ljudi posega po ekoloških kozmetičnih izdelkih, razmišlja o trajnostnih načinih ogrevanja, se v službo odpravi z javnim prevozom ali s kolesom in spreminja svojo prehrano.
Če omenimo trajnost in prehrano, najprej najbrž pomislite na to, kaj jeste in od kod vaša hrana prihaja. A obstaja še en pomemben vidik trajnostnega prehranjevanja – koliko odpadkov pridelate, medtem ko si pripravljate obrok. Statistika kaže, da povprečen Slovenec letno zavrže kar 68 kilogramov hrane
1.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS).
V Spar Slovenija z rednim spremljanjem prodaje omogočajo optimalno naročanje in s tem minimalna vračila hrane. Izdelkom, ki se bližajo izteku roka uporabe, že nekaj dni prej znižajo cene in tako karseda zmanjšajo količine za odpis. Posebno ponosni pa so na sodelovanje v akciji Donirana hrana. V sklopu akcije neprodane izdelke, ki so varni za uživanje, ob koncu dneva podarijo dobrodelni organizaciji Zveza Lions klubov Slovenija.
Kulinarične dobrote iz ostankov hrane
Problema zavržene hrane se še kako dobro zavedajo vrhunski kuharski chefi, ki so vsakodnevno priča veliki količini hrane, ki zaradi slabega načrtovanja ali »nepopolnega« videza sestavin romajo v smeti. Marsikateremu chefu pa poraba zavržene hrane predstavlja poseben izziv – po svetu se je tako že odprlo nekaj zero-waste restavracij, ki spreminjajo naše razumevanje o tem, kaj je ostanek in kaj ne.
Ob Svetovnem dnevu hrane 2019 je chef Marko Pavčnik za goste Restavracije Interspar pripravil meni iz sestavin, ki bi jih večina ljudi zavrgla. Preverite, kako so gostje reagirali na pripravljeno hrano.
Hrana ne sodi v smeti
Glede na to, da kar 52 % zavržene hrane nastane v gospodinjstvih
2, lahko količino občutno zmanjšate tudi sami. Seveda bo to od vas zahtevalo nekoliko več načrtovanja, a ne nujno tudi več dela.
Priljubljeni slovenski chef
Marko Pavčnik je v boju proti zavrženi hrani
moči združil s Sparom Slovenija, kjer v sklopu
akcije Hrana ne sodi v smeti pripravljajo nasvete in recepte, s katerimi bo v smeti romalo čim manj okusnih sestavin. Za vas je pripravil 3 recepte, v katerih lahko uporabite sestavine, ki bi jih sicer zavrgli.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS).
FOTO: SPAR Slovenija
1. Zelenjavni fond
Pri pripravi zelenjavnih jedi vedno nastane zajeten kupček olupkov in odrezkov, ki običajno konkretno napolni smetnjak za biološke odpadke. A ni treba, da je tako. Olupke in odrezane dele zelenjave lahko uporabite za kuhanje zelenjavnega fonda, ki bo vašim juham, testeninam in rižotam dal bogat okus.
FOTO: SPAR Slovenija
Več različne zelenjave boste uporabili, boljši bo zelenjavni fond. Uporabite lahko vse od olesenelih delov špargljev, zeljnih listov, obtolčenih bučk, ostankov pora, celo čebulnih olupkov. Pazite le, da zelenjava ni plesniva ali gnila.
Pripravo zelenjavnega fonda začnite tako, da vso zelenjavo razrežete na enakomerno velike kose in jo razporedite po pekaču. Dodajte ji olivno olje in paradižnikovo mezgo za barvo in okus ter vse skupaj dobro premešajte, nato pa v pečici pecite 1 do 2 uri na 150 °C. Ko zelenjavo vzamete iz pečice, mora biti rjavo zapečena. Pečeno zelenjavo je potrebno skuhati še v loncu hladne vode s kozarcem suhega belega vina in zelišči. Tako naj počasi vre 3 do 4 ure in zelenjavni fond bo pripravljen.
Chef Marko Pavčnik v restavraciji Pavus na gradu Tabor nad Laškim ustvarja iz lokalnih, tradicionalnih in divjih sestavin, ki jih na krožniku sestavi v harmonične strukture presenečenja. Pri kuhanju se drži etičnih smernic, zaradi katerih rad eksperimentira tudi s slabšimi kosi mesa, in sicer po načelu od nosa do repa. Tudi pri pripravi zelenjave in drugih sestavin skuša slediti »zero waste« filozofiji.
Oglejte si video recept za zelenjavni fond, ki ga je pripravil za Spar Slovenija.
2. Pasta mista
Včasih se v shrambi znajde več na pol praznih škatel s testeninami in v niti enih izmed njih jih ni dovolj za celoten obrok. Takrat si pripravite pasto misto, napolitansko jed iz ostankov testenin, za pripravo katere lahko uporabite tudi nekaj zelenjavnega fonda iz prejšnjega recepta.
Za pripravo potrebujete:
• testenine
• maslo
• olivno olje
• čebulo
• korenje
• slanino
• česen
• fižol
• suho belo vino
• zelenjavni fond ali jušno osnovno
• peteršilj
• trdi sir
Video recept si oglejte na
Sparovem YouTube kanalu.
3. Kruhov narastek
Klasični trik, da porabite star kruh, je priprava kruhovih drobtin, malo manj klasična rešitev pa je priprava kruhovega narastka.
Poleg kruha boste za pripravo kruhovega narastka potrebovali še nekaj suhih in nekaj mokrih sestavin. Kruh najprej razrežite na manjše kocke in mu dodajte maslo ter žlico sladkorja. Nato kruhovim kockam dodajte vse suhe sestavine (orehe, makova zrna in cimet) in maso prelijte s smetano in rumom. Dodajte še hitro jajčno kremo, nato pa z maso napolnite pekač.
Še več receptov in idej, s katerimi bo odpada pri kuhanju čim manj, najdete na
Sparovi spletni strani in na Facebook strani Spar Slovenija.