Pravljica na koncu sveta

Dobrodošel. Pravljica te čaka. Napis na predpražniku je le eden od detajlov, ki ustvarjajo razpoloženje v apartmajih in hiški v Ukancu, združenih pod imenom Alpik. Vse skupaj kronajo vonj po lesu, razgled na gore in šumenje bližnje Savice, ki se nedaleč od tam izliva v Bohinjsko jezero. A kljub temu intenzivnemu napadu na vse čute tam vlada mir, tudi na vrhuncu poletne sezone.

Čeprav pravijo, da je na koncu sveta, kar po bohinjsko pomeni ime naselja Ukanc, se poti tod ne končajo. Strme stezice vodijo navzgor v zlatorogovo kraljestvo, do sedmerih jezer, pogorja Komne, na Vogel …, kakor ustvarjajo pravljico pri Turizmu Bohinj.

Del tega so tudi hiške Alpik, katerih lastnik je domačin Jaka Žvan, ki je v tistem okolju prevzel ambasadorsko vlogo pri poudarjanju povezanosti z naravo in lokalnim okoljem. Pri tem nekaj pozitivne konkurence pričakuje z bližajočo se obnovo hotela Zlatorog, ki zdaj kazi podobo kraja, kamor sonce v zimskih dneh posije le za kratek čas.

»Če nas je več, je tudi konkurenca boljša in s tem kakovost ponudbe,« je prepričan sogovornik. Sodi k peščici družin iz Studorja, ki so imele v Ukancu planine, zdaj pa imajo tam, v osrčju Triglavskega narodnega parka, stavbna zemljišča in s tem tudi možnost novogradenj – skladno z določili, ki veljajo za območje TNP.
 

V znamenju števila tri

Jaka Žvan svoje turistične zmogljivosti zlagoma plemeniti v znamenju pravljičnega števila tri. Zlatorog, prispodoba tega konca sveta, je imel namreč tri bele žene, število pa je pomembno povezano tudi z njegovo družino. »Če pogledate drevesa naokrog, boste opazili, da rastejo v trojicah,« je opozoril. Seme zamisli je zasejal njegov stari oče, ki je ob hotelu Zlatorog posadil tri macesne.

Tako bodo na zemljišču v bližnji prihodnosti stale tri samostojne hiške (ker imajo večinoma goste iz tujine, so jih poimenovali angleško, chalets), prvo so odprli že pred štirimi leti, dve sta zakoličeni, letošnja pridobitev pa so prenovljeni štirje apartmaji, ki še dišijo po lesu. Les, ki so ga uporabili, je njihov, je poudaril Žvan, tudi pri drugi opremi niso šli daleč od doma.



»Poleg odgovornosti za ohranjanje narave in okolja se mi zdi pomembno, da sodelujem z lokalnimi mojstri, tudi ali predvsem z mladimi, ki obvladajo sodobne in tradicionalne obrtniške veščine. Zagovarjam povezovanje v lokalnem okolju in vem, da smo skupaj sposobni marsikaj pokazati,« je dejal. Pohištvo in interier na sodoben način interpretirajo bohinjske tradicionalne elemente, od gankov in cvetlic do tamkajšnjih pravljičnih likov.
 

Bohinjsko

Pri opremljanju prostorov je lastnik sodeloval s centrom za kakovost Turizma Bohinj in oblikovalko dr. Jano Vilman Proje, ki skrbi za oblikovno podobo Bohinja. »Glavno vodilo pri oblikovanju interierja je bilo opremiti prostore tako, da bo gost občutil lokalno kulturo, tradicijo in domačnost, a na sodoben način,« je poudarila oblikovalka.

Opremo so izbrali med ponudniki in izdelki, nagrajenimi s certifikatom Bohinjsko/from Bohinj, ki zagotavlja, da so izdelki visokokakovostni in plod znanja lokalnih podjetnikov.

V preteklosti je v sodelovanju z Lip pohištvom Bohinj in oblikovalcema Andražem Tarmanom in Gašperjem Premožetom že nastala sodobna linija pohištva, ki se navdihuje v lokalni dediščini, zato po besedah sogovornice izbira pohištvenih kosov ni bila težka. Jaka Žvan je ob tem poudaril še preprostost, ki izhaja iz značaja ljudi: »Bohinjci smo preprosti ljudje, zato mora biti tudi interier takšen.«



Osnovno kolekcijo pohištvenih kosov iz masivnega lesa domače smreke so nadgradili v kuhinjske elemente, opremo kopalnic in spalnic. Kuhinjski ročaji so v obliki srčka, ti so izrezljani tudi v stolih, lestenci so ročno delo lončarja iz Prekmurja, vse to pa dopolnjuje tekstil z motivom bohinjskega šopka. »Ko smo iskali cvetlico, ki bi simbolizirala te kraje, so nam botaniki predlagali bohinjsko peruniko, vendar se je izkazalo, da je domačini ne poznajo,« je povedala oblikovalka.

Zato so šli po sledi žive lokalne tradicije, povezane z rožami, in ugotovili, da jim je skupno gorsko cvetje. Bohinjski šopek, sestavljen iz planike, encijana, dlakavega sleča in murke, je pri ljudeh prebudil spomine. »O tem kroži več zgodb, ki kažejo, kako zelo je gorsko cvetje zakoreninjeno v izročilo,« je poudarila sogovornica.



Bohinjski šopek so za uporabo na tekstilu sicer stilizirali, a le toliko, da ga ljudje še prepoznajo. Takšne motive je zdaj najti na kolekciji oblačil – izbrali so pletenine – in tudi na gospodinjskem tekstilu. Bohinjski »pušeljc« tako krasi odeje v hiškah, blazine na stolih in na posteljah v spalnicah.
 

Ne vstopaj, zlatorog si mora odpočiti

V nekaterih sobah so na eno od sten prenesli skodle, sicer značilno kritino. Od kod jim ta zamisel? »Vsi izvajalci so iz lokalnega okolja, in ker smo si želeli, da bi bile tudi stene lesene, so sami predlagali skodle,« je odgovorila Jana Vilman Proje. Ker tudi tehnično najbolj poznajo to delo, izvedba ni bila več dvomljiva. Obiskovalec se lahko o tem, kaj so skodle in zakaj so uporabne kot strešna kritina, pouči iz opisa ob postelji.

Prav tako pritegnejo pozornost stikala za luči, narejena iz gline. To je estetski dodatek, je pojasnila oblikovalka, kajti v sobe, kjer prevladuje les, je bistveno bolje umestiti pripomočke iz naravnih materialov kot take iz plastike. Utrip prostoru dajejo še stare fotografije in panjske končnice, predvsem pa drobni napisi, ki pričajo o navzočnosti Zlatoroga. Ta gosta ne le pozdravi pri vhodu, temveč ga v kopalnici dobrohotno opozarja, da je treba v osrčju narave delovati prijazno do okolja (k temu ga nagovarjajo tudi hišna priporočila), ali pa na kljukah vrat sporoča: Ne vstopaj, zlatorog si mora odpočiti.

Tu se bohinjska zgodba še ne sme končati, je poudarila Jana Vilman Proje, lokalna je tudi druga ponudba, denimo bohinjski zajtrk s certificiranimi ponudniki, in doživetja, ki nagovarjajo obiskovalca v značilnem pravljičnem slogu.
 

Zelena namestitev

Hiške Alpik so pridobile okoljski certifikat Travelife in znak Slovenia Green Accomodation, zdaj so še v fazi pridobivanja znaka TNP, ki dokazuje kakovost in povezanost s prostorom. Pri pozicioniranju na trgu, je dejal Jaka Žvan, ni pomembno le, da so namestitve lepe, ampak da imajo vsebino. »Alpsko zgodbo smo privzeli, ker smo hoteli dodati osebno noto. Ljudje, ki prihajajo sem, morajo ceniti našo naravo, preprostost, lepoto, drugačnost. In to znajo tudi ceniti.«