Zakaj pokašljujete med ali po teku

To se lahko zgodi med ali tudi po teku, vzrok pa je lahko hladen zrak, še posebej takšen, ki je hladen in suh. Ta povzroča bronhialni krč, pojav, ki ga imenujejo tudi vadbena astma.

Ob hladnejšem zraku veliko ljudi diha pospešeno, kar vodi do krčev v gladki mišici, ki obkroža dihalne poti in proizvaja dodatno sluz v oblogi pljučnih cevk. Zaradi ohlajene dihalne poti pride do sprememb v koncentraciji znotraj celične vsebine in/ali sprostitve protivnetnih posrednikov.

Sopenje in kašljanje se pogosto pojavlja pri nordijskih tekačih na smučeh, predvsem tistih, ki trenirajo na visoki nadmorski višini, kjer je zrak občutnejše bolj suh. Težave so pogostejše, ker je dihanje pod visoko obremenitvijo še toliko močnejše in hitrejše, večkrat pa tudi dihamo skozi usta.

Z vadbo povezani bronhialni krč in kašljanje se lahko pojavi že med samo vadbo, a tudi po njej in lahko traja do nekaj ur. Simptomi se načeloma pojavijo pet do dvajset minut po začetku vadbe ali pet do deset minut po koncu vadbe. Kašelj, ki ga povzroči hlad, sicer lahko omilimo tako, da nosimo šal oz. buf, trak za okoli vratu ali rutico.

Ovijemo si ga okoli ust in nosu, saj tako hladen zrak pred vstopom v nadaljnjo dihalno pot malce otoplimo in navlažimo. Pomaga tudi, če malce upočasnimo tempo, saj tako zmanjšamo hiter pritok zraka v pljuča. Še eden od nasvetov je, da moramo vedno biti dobro ogreti, preden stopimo na mraz.

Je pa takšno pokašljevanje lahko tudi znak astme, zato se je dobro o tem posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo opravil potrebne preiskave. Sicer pa ni nujno, da ima kar vsak, ki se srečuje z t.i. vadbeno astmo tudi dejansko (kronično) astmo, obratno pa bodo vsi astmatiki zagotovo imeli vadbeno astmo, če so dovolj telesno obremenjeni, tudi zelo aktivni tekači. To seveda nikakor ni izgovor, da se vadbi odpovemo. Astmatiki se lahko ob pravilni diagnozi in zdravljenju normalno ukvarjajo s športom, le da morajo treninge malce prilagoditi.

 

Katerih športov se lotiti

Za ljudi z vadbeno astmo so nekatere vrste rekreacije bolj primerne kot druge. Načeloma bolje prenašajo aktivnosti, ki vključujejo krajše, ločene intervale napora. To so na primer odbojka, gimnastika, hoja, rokoborba … Aktivnosti, ki vključujejo daljše intervale napora, kot na primer tek na dolge proge, nogomet ali košarka, so zanje malce bolj zapletene (a sploh ne nemogoče). Tudi zimski športi – tek na smučeh, drsanje in hokej – so zaradi mraza lahko bolj težavni, a kljub temu je večina ljudi zmožna se normalno rekreirati.  Če se redno srečujete z vadbeno astmo v hladnejših dneh, se je o tem dobro pogovoriti z zdravnikom, saj obstajajo zdravila, ki obvladajo in preprečujejo simptome. Ni razloga, da ne bi kljub manjši oviri uživali v športu.